Z nami že četrti letnik Klasične Beletrine

Po treh uspešnih letnikih je Beletrina izdala že četrti letnik Klasične Beletrine, ki slovenskemu bralstvu prinaša svež izbor vrhuncev svetovne književnosti. Sestavlja ga pet novih prevodov velikanov 19. in 20. stoletja, štirje romani in kratkoprozna zbirka v izvrstnih prevodih Saše Jerele, Boruta Kraševca, Jane Unuk, Mateje Seliškar Kenda in Lada Kralja. Knjige so obogatene s spremnimi besedami sodobnih slovenskih strokovnjakov in predanih ljubiteljev klasične književnosti.Gustave Flaubert: Salambo

Eden izmed največjih francoskih pisateljev, Gustave Flaubert, je po več kot 200 prebranih knjigah o zgodovini Kartagine, obisku neštetih muzejev, prebiranju grških zgodovinarjev in dveh potovanjih v severno Afriko v knjigo Salambô prelil zgodbo o fiktivni istoimenski junakinji, svečenici boginje Tanit, hčeri zgodovinskega vojskovodje Hamilkarja.Vojska plačancev, ki se je borila med prvo punsko vojno, si v Hamilkarjevi palači privošči gostijo, napijejo se in osvobodijo nekaj sužnjev, med njimi tudi Spendija, ki bo postal opolzki svetovalec brutalnega voditelja Mata. Med tem prizorom se vitko telo čudovite Salambô pojavi med pijanimi barbari in popolnoma omreži Matovo srce. »Nenavadno je, kako 'moderno' danes zveni roman, ki je bil s svojim barbarskim Orientom in slikovitostjo avtorjev edini komercialni uspeh. Na eni strani se porajajo estetika grdega, nasilja in kanibalski slog, na drugi pa sanjskost, atmosferičnost in električna mistika. Poglobljeno znanje z ekstravagantnimi detajli in redkimi besedami; a tudi strogo obvladane povedi, brezosebni, odmaknjeni pogled. Brezkončne bitke, srhljive bojne naprave in ožgana telesa; prostrane pustinje pod zvezdnim nebom,« Flaubertevo zgodbo oriše njena prevajalka Saša Jerele. Ko se dim na bojiščih razkadi, se zdi, da je na njih svojo moč demonstrirala zlasti ena sila, barbarsko lepa in divja, prav tista, ki je Flauberta najbolj trpinčila: sila, ki čudežno poraja življenje, a povzroča tudi neizmerno opustošenje, kadar se ne more sprostiti v svojem namenu. Spremno besedo h knjigi je napisala Katarina Marinčič.George Eliot: Slike iz duhovniškega življenja

Življenjske zgodbe, verska svoboda, individualizem in položaj žensk – nova klasična Beletrina ponuja tudi kratke zgodbe znamenite pisateljice Mary Ann Evans, ki je ustvarjala pod psevdonimom George Eliot. V treh kratkih zgodbah se zgostijo bridke in preizkušenj polne usode podeželskih anglikanskih duhovnikov v izmišljenem angleškem mestu Milby. In to tako živo, kot bi se dogajanje odvijalo pred našimi očmi.Gre za prvo objavljeno prozno delo pisateljice in prvo delo, ki ga je objavila pod znamenitim psevdonimom. »George Eliot je, preden je napisala Slike iz duhovniškega življenja, že prešla iz goreče vernice v ateistko, vendar je priznavala pomen vere za življenje številnih ljudi. V nekem pismu je zapisala, da je v knjigi predstavila ideje, ki so ji pri srcu in jih kdaj pozneje morda ne bi mogla poustvariti, torej ima ta, čeprav prvenec, v njenem opusu poseben položaj,« je povedala prevajalka dela Jana Unuk. Pisateljica v kratkih zgodbah spretno gradi psihološke orise junakov in živo slika angleško podeželsko družbo, pri tem pa obuja avro svojega otroštva v Warwickshiru. »V svet novel nas vpelje zanjo značilni prvoosebni komentator, v skladu z njenim psevdonimom moški, ki je tudi sam vpet v dogajanje. Očarajo nas pisateljičina bleščeča, marsikje jedka ironija in kompleksne stavčne periode, ki so odlično sredstvo za nič manj kompleksno in pretanjeno refleksijo o človeku, svetu in življenju,« poudarja Jana Unuk. Ustvarjanje George Eliot so cenili znani pisatelji, med njimi Charles Dickens, Virginia Woolf in Henry James, ki je menil, da se je z njenimi deli začel razvoj sodobnega angleškega romana z organizirano kompozicijo in pretehtano konstrukcijo. Spremno besedo h knjigi je napisala prevajalka in publicistka Tina Mahkota.Felix Timmermans: Pieter Bruegel: tako sem vas zaslutil iz vaših del

Najskrivnostnejše trenutke življenja Pietra Bruegla, ene od osrednjih figur evropskega slikarstva, je moč spoznati v biografiji Pieter Bruegel: tako sem vas zaslutil iz vaših del flamskega pisatelja, pesnika in slikarja Felixa Timmermansa. V svojem življenju je bil kar trikrat nominiran za Nobelovo nagrado, zaslovel pa je z romani in literariziranimi biografijami. Biografija Pietra Bruegla sodi med njegova najprepoznavnejša dela, napisana pa je s tolikšno natančnostjo in pretanjenostjo, da se zdi, kot bi ga napisal kar slikar sam.Spremno besedo h knjigi je prispeval umetnostni zgodovinar Milček Komelj, prevedla pa jo je Mateja Seliškar Kenda, ki pravi: »Roman razgrinja najpomembnejše trenutke v življenju Pietra Bruegla starejšega, od rojstva do njegove smrti. Timmermans se celostno poglobi v svojega junaka, ki je združil upodobitve krajin in človeške narave z grotesko, ter ga predstavlja z barvami, ki odražajo izjemno poznavanje njegovega dela. Kot namiguje že podnaslov, so slednja osnova za njegovo pisanje, toda Timmermans klasično biografijo v marsičem preseže.« Gre za kompleksen roman, v katerem ob opisu Brueglovega ustvarjanja in umetnikovih življenjskih okoliščin avtorju uspe živo in pretresljivo opisati tudi eno izmed najbolj travmatičnih obdobij v zgodovini Nizozemske.Fjodor Mihajlovič Dostojevski: Besi

Fjodor Mihajlovič Dostojevski je bil mojstrski poznavalec človeške duše in neusmiljen izpraševalec vesti družbe, kar se še posebej silovito razplamti v romanu Besi. Avtor se v njem ukvarja s političnimi, socialnimi in duhovnimi razmerami v Rusiji 19. stoletja. Zgodba se razvije okoli radikalne revolucionarne skupine, ki namerava zrušiti vlado in spodkopati rusko cerkev, da bi zavladala sama. Moč ji daje tajnost delovanja, njeni pripadniki so izjemno inteligentni, brez občutka vesti pa so zmožni katerega koli zločina.V zgodbi se prepleta tudi ljubezenska mreža, ki s svojim stopnjevanjem napetosti napoveduje kaos – od samomorov prek izpovedi o vizijah Boga, dvobojev, političnih satir, požigov, umorov, nesporazumov med revolucionarji, ki izgubljajo medsebojno zaupanje, do tragičnega konca, ki zahteva življenja in povzroči zaprtje članov skupine. Besi so eden od petih velikih romanov Dostojevskega, ki sestavljajo tako imenovano peteroknižje. Roman je prevedel Borut Kraševec: »Za osnovo Besov je pisatelj vzel politični umor in proces proti nihilistu in revolucionarju Nečajevu, ki je v letih pisanja tega romana pretresal Rusijo, in ga pregnetel z lastnimi izkušnjami političnega radikalizma. Besi so izrazito družbeni roman, v katerem avtor od znotraj prikaže anatomijo in filozofijo ideološkega fanatizma, ki se za dosego svojih ciljev ne ozira na sredstva in žrtve ter prvotne ideale sprevrača v svoje nasprotje. Hkrati pa Besi močno presegajo družbeni roman, predvsem z likoma Kirilova in Stavrogina, ki sta s svojimi razmišljanji in dejanji vznemirjala filozofe eksistencialiste.« Nov, že tretji prevod v slovenščino, je nastal petdeset let po drugem in prinaša posodobljen jezik, predvsem pa skuša bolj natančno poustvariti takšne ali drugačne odmike od knjižnega jezika. Spremno besedo h knjigi je napisala prevajalka in esejistka Urša Zabukovec. Klaus Mann: Mefisto

Roman Mefisto je za takratni čas skoraj preroško delo nemškega pisatelja Klausa Manna, ki opisuje nastanek in vzpon nacizma ter njegove uničujoče posledice. Najbolj vznemirljivo pa je to, da pisatelj vzpon nacistične ideje prikaže v okolju, v katerem sicer pričakujemo visoko mero intelektualne kritičnosti – v gledališču. Mefisto je prvič izšel leta 1936, leto dni po svojem nastanku v Amsterdamu, enem od Mannovih emigrantskih zatočišč.Mann je do svoje emigracije živel v Berlinu, nato pa v Parizu, Amsterdamu in Švici, leta 1936 pa se je preselil v Ameriko. Glavni lik romana je igralec Hendrik Höfgen, ki je nastal po modelu Mannovega svaka Gustafa Gründgensa, takrat najslavnejšega nemškega igralca, upravnika Državnega gledališča v Berlinu, senatorja in državnega svetnika. Höfgen, pustolovec, povzpetnik in moralni kameleon se iz gledališke province povzpne na berlinske odrske deske, v novem nacističnem režimu pa pridobi najvišje umetniške in politične časti. Roman Mefisto, ki ga je v slovenščino prevedel dramaturg, profesor in pisatelj Lado Kralj, danes spada med najpomembnejša dela nemške protinacistične književnosti. Spremno besedo h knjigi je prispevala Vanesa Matajc.

PR - Kreativna baza