Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić in minister za naravne vire in prostor Jože Novak s sodelavci sta se danes sestala z deležniki v kmetijstvu. Gre za nadaljevanje iskanja rešitev tako imenovanih stavkovnih zahtev kmetov. Ministrica je po srečanju dejala, da je to potekalo v konstruktivnem vzdušju.

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić in minister za naravne vire in prostor Jože Novak s sodelavci sta se danes sestala z deležniki v kmetijstvu. Gre za nadaljevanje iskanja rešitev tako imenovanih stavkovnih zahtev kmetov. Ministrica je po srečanju dejala, da je to potekalo v konstruktivnem vzdušju
Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić in minister za naravne vire in prostor Jože Novak. | Avtor: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

V prostorih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so se danes nadaljevali pogovori glede tako imenovanih stavkovnih zahtev kmetov, ki so bili zaradi menjave vodstva na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) in Ministrstvu za naravne vire in prostor (MNVP) začasno prekinjeni. V prisotnosti obeh ministrov so danes opravili razpravo o odprtih zadevah s pristojnosti obeh resorjev, in sicer:

  • izvzem izplačil za območja z omejenimi možnostmi za kmetovanje (OMD) iz obdavčitve,
  • možnost ukinitve preoravanja in spremembe uredbe o pravilih pogojenosti,
  • umeščanje suhih zadrževalnikov na kmetijska zemljišča,
  • revidiranje bonitetnih točk ter
  • problematika zveri.
Danes so se med drugim dogovorili, da se na temo izvzema izplačil za območja z omejenimi možnostmi za kmetovanje iz obdavčitve sestanejo prihodnji torek z ministrom za finance. Glede možnosti ukinitve preoravanja in spremembe uredbe o pravilih pogojenosti so dogovorili, da se bo uredba spreminjala. MKGP bo tudi predlagalo spremembo Strateškega načrta SKP 2023 – 2027 za Slovenijo v delu glede preoravanja.

Glede nekaterih nedoslednosti, ki se tičejo varovanja vode in se dotikajo kmetijskih zemljišč, bo MNVP preveril potrebo po spremembi Zakona o vodah. MNVP želi odpraviti tudi nekatere birokratke ukrepe v ZUREP. Ravno prostorsko načrtovanje omogoča varovanje zemljišč. Glede zveri je bilo pojasnjeno, da ciljna številka, ki jo predlagajo strokovnjaki za sobivanje 800 medvedov. Z delom  pa bo nadaljevala tudi ožja strokovna skupina za upravljanje z zvermi. Glede bonitetnih točk na zemljiščih so bile predstavljene aktivnosti in da redni sestanki s predstavniki kmetijskih organizacij od decembra 2022 potekajo redno. Revidiranje poteka redno in v skladu s terminskim načrtom Geodetske uprave Republike Slovenije. Glede umeščanja suhih zadrževalnikov pa je bilo predstavljeno stališče in potreba po protipolavnih ukrepih ter napovedal nadaljnje pogovore o tem z vsemi deležniki in institucijami v drugi polovici meseca marca.

Ministrica Mateja Čalušić je dejala, da so pogovori potekali v smeri iskanja rešitev. »Rada bi poudarila, da bomo upoštevali stališča slovenskega kmeta. Odprt dialog in konstruktivno sodelovanje med vsemi deležniki je ključno za iskanje rešitev ter posledično razvoj slovenskega kmetijstva. Verjamem, da je današnje srečanje dober obet za nadaljevanje naših pogovorov in da smo bližje končnim rešitvam«.

Minister Jože Novak je v pogovorih izpostavil podnebne spremembe, ki jih mora pri prihodnjih ukrepih upoštevati tudi kmetijstvo. »Na področju voda, to že vemo, morajo biti ukrepi taki, da bodo varovali naselja pred poplavami in omogočili odpornost proti podnebnim spremembam. Tudi sektor kmetijstva mora začeti razmišljati o odpornosti na podnebne spremembe (suše, zamenjava kultur). Na področju voda zdaj izdelujemo nove projekte, na način, da bomo zmanjševali tudi poplavno ogroženost. Da bodo vodotoki v prihodnje odporni na podnebne spremembe, ki so dejstvo – na poplave in na suše. Med njimi so zadrževalniki voda v zgornjih hudourniških delih porečij. Ukrepi morajo biti taki, da bodo trajneje varovali naselja pred poplavami in omogočili odpornost proti podnebnim spremembam. Taki nalivi, poplave, kot smo jih imeli lani avgusta, se ne bodo pojavljali več na vsakih 500 let, ampak bodo očitno desetletni ali celo letni pojavi. Zadrževalniki so nujni, če nočemo, da bodo posledice take kot v Prevaljah, ko je bilo zaradi neodkupljenega zemljišča polovica Prevalj poplavljenega. Ugotovili smo, da je bila komunikacija glede nakupa z lastnikom neustrezna. Ne gre za to, da bi koga razlaščali, temveč, da se pošteno pomenimo o odkupih ali drugih alternativah (npr. zamenjava zemljišča). Nikjer ni želja in cilj, da bi najprej uporabili kmetijska zemljišča. Treba je doseči družbeni konsenz. Različne rešitve, ki so jih kmetje predlagali, bodo obravnavane, do njih se bomo opredelili in dali jasne odgovore do vseh teh vsebin. V vseh postopkih si prizadevamo, da čim manj obremenjujemo prostor in s tem tudi kmetijska zemljišča«.

S strani deležnikov v kmetijstvu so se današnjih pogovorov udeležili predstavniki Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Zadružne zveze Slovenije, Sindikata kmetov Slovenije, Združenja hribovskih in gorskih kmetov Slovenije, Zveze kmetic Slovenije in Zveze slovenske podeželske mladine.