Minister Brežan je v razpravi o čezmejnem vodnem in medsektorskem sodelovanju predstavil dobro razvito tradicijo čezmejnega vodnega sodelovanja na vseh ravneh ter sodobne pristope vključujočega medsektorskega delovanja, in pri tem opozoril na Mednarodno komisijo za Savski bazen kot primer mednarodno priznane dobre prakse.

V okviru razprave o vodi kot ključnemu dejavniku prilagajanja in odpornosti na podnebne spremembe je minister Brežan izpostavil trojno planetarno krizo podnebja, biodiverzitete in onesnaževanja. Upravljanje, varstvo in obnova vodnih in z vodo povezanih ekosistemov so predpogoj za uspešno omejevanje trojne krize. Slovenija je ponudila izmenjavo znanja in bogatih izkušenj na področju čezmejnega vodnega sodelovanja in prilagajanja na podnebne spremembe.
je v imenu Slovenije kot države z dobro razvito tradicijo čezmejnega vodnega sodelovanja in kot ene jedrnih držav v sodelovanju s Sekretariatom Vodne konvencije organiziral stranski dogodek z namenom promocije mednarodne Koalicije za čezmejno vodno sodelovanje. V Koaliciji je združenih 42 podobno mislečih držav in organizacij, ki naj pripomorejo k razvoju čezmejnega vodnega sodelovanja kot prispevka k miru in stabilnosti v svetu.
MNVP je tudi sodeloval na stranskem dogodku o Vodni konvenciji, ki ji trenutno predseduje Estonija. Predstavil je poglede na razvoj konvencije in na prihajajoče slovensko predsedovanje Konvenciji v obdobju od 2024 do 2027.
Pomemben zaključni dokument Konference ZN o vodi je Akcijska agenda o vodi, v kateri je do danes zbranih 689 zavez držav, organizacij, institucij in nevladnih organizacij iz celega sveta o aktivnostih, ki bodo prispevale k pospešenemu izvajanju Cilja 6 Agende ZN 2030.
Slovenija je prispevala dve zavezi v povezavi s čezmejnim sodelovanjem in prilagajanjem na podnebne spremembe. Hkrati se je zavezala tudi k skupnim aktivnostim v okviru zavez EU in k nekaj drugim zavezam iz mednarodnih povezav.

Konferenca se je zaključila s povzetkom tridnevnega dela. Glavni poudarki in zaključkov konference so naslednji:
·        priprava nacionalnih integralnih vodnih in podnebnih politik do leta 2030;

·        razvoj globalnega vodnega informacijskega sistema;

·        razvoj sistemov zgodnjega opozarjanja na ekstremne vodne pojave;

·        redefiniranje politik financiranja in razvoj novih ekonomskih modelov za dosego ciljev trajnostnega razvoja na področju voda;

·        vzpostavitev globalna mreže izobraževanja na področju voda v pomoč državam v razvoju;

·        razvoj in uveljavitev sporazumov o čezmejnem vodnem sodelovanju;

·        preoblikovanje institucionalnega okvira o vodi v okviru ZN, vključno z imenovanjem posebnega odposlanca ZN za vode in neodvisnega znanstvenega panela o vodi ZN;

·        medvladno zasedanje leta 2025 z namenom pregleda izvajanja nacionalnih zavez Akcijske agende o vodi.

VIR: MNVP