19. 4. 2024

Minister Matjaž Han v Ljubljani gosti evropskega komisarja za notranji trg Thierrya Bretona. V ospredju pogovorov so prihodnost notranjega trga, nova industrijska politika ter napori za povečanje produktivnosti, konkurenčnosti in gospodarske rasti v EU. S komisarjem se udeležuje tudi položitve temeljnega kamna za nov sodobni razvojni center za podobna biološka zdravila podjetja Sandoz v Ljubljani.

Minister Han je izrazil zadovoljstvo, da se evropski komisar za notranji trg Breton mudi na obisku v Sloveniji ravno v času, ko so voditelji držav Evropske unije (EU) včeraj razpravljali o prihodnosti notranjega trga EU, prihodnjem gospodarskem razvoju in varnosti.

EU potrebuje okrepljeno in bolj ambiciozno industrijsko politiko. Zagotoviti je treba pogoje, da bo evropsko gospodarstvo sposobno narediti dvojni prehod – digitalni in zeleni, da bo zadovoljilo strateške potrebe EU na področju pridelave hrane, zdravil, varnosti, mobilnosti in energije ter da bo zmanjšalo zaostajanje za zahtevno globalno konkurenco. Čas je, da se industrija začne vračati nazaj v EU.

Han: »Komisarja Bretona izjemno cenim, saj razume, kaj v teh realnih časih pomeni industrija za celotno Evropo. Slovenija se v zadnjem obdobju razvija kot pomemba industrijska partnerica v EU. Za nas je pomembno predvsem področje farmacije, s komisarjem sva se dotaknila tudi področja avtomobilske industrije. Komisar Breton je dal Sloveniji in EU posebno težo, vsi skupaj pa se zavedamo, da bo treba še veliko narediti na odpravljanju nepotrebnih administrativnih ovir, da bo EU še konkurenčnejša.«

Nova industrijska politika EU mora temeljiti na celovitem pristopu, ki bo vključeval vse relevantne ukrepe za povečanje produktivnosti, rasti in inovacij ter bo spodbudil javne in zasebne naložbe. Posebno pozornost je treba namenjati dvema vrstama sektorjev, in sicer sektorjem, kjer ima EU konkurenčne prednosti in največje potenciale rasti, in sektorjem, kjer moramo vzpostaviti gospodarsko varnost in zmanjšati odvisnost EU od tretjih držav. Pomembno vlogo tukaj imajo predvsem vesoljski sektor, digitalne tehnologije in biotehnologija.

Minister Han in komisar Breton sta se strinjala, da je v obdobju, ko se krize kar vrstijo, dobro delujoč notranji trg EU ključen. Ta v praksi ne deluje optimalno. Gospodarstvo se še vedno sooča z visokimi upravnimi in administrativnimi bremeni ter tudi ovirami. Ključno je, da se na ravni EU odpravijo preostale zakonodajne in upravne ovire in prepreči nastajanje novih. Enotni trg je treba bolj prilagoditi dejanskim potrebam gospodarstva v praksi. Za podjetja je nujno ustvariti bolj prijazno poslovno okolje, še posebej za mala in srednje velika podjetja, saj ravno ta podjetja pomembno prispevajo k zelenemu in digitalnemu prehodu, so visoko inovativna in digitalizirana in so nenazadnje pomemben vir delovnih mest.

Komisar Thierry Breton je po srečanju z ministrom Hanom izrazil navdušenje nad razvojem in napredkom slovenske industrije: »Slovenija predstavlja vzor na področju konkurenčnosti in ustvarjanja pravih pogojev in ekosistema za privabljanje novih investicij, kar bo ključno tudi za pripravo na digitalni in zeleni prehod. Komisija bo na tej poti pomagala Sloveniji, da bo lahko ohranjala svojo konkurenčnost, ker danes Slovenija predstavlja eno najbolj konkurenčnih gospodarstev v EU. Veseli me, da Slovenija prepoznava pomen notranjega trga EU, od katerega ima številne koristi.« Hkrati je komisar Breton izpostavil, da je treba nadaljevati pri reševanju izzivov, ki so pred EU: »Proizvodne dejavnosti imajo v slovenskem gospodarstvu ključno vlogo, saj skoraj 30 odstotkov bruto domačega proizvoda države predstavlja industrija. Z ministrom Hanom sva  govorila o tem, kako zagotoviti, da bodo načrti v okviru evropske industrijske politike koristili slovenskemu gospodarstvu. Osredotočila sva se na štiri ključna vprašanja: kako lahko Slovenija še naprej vlaga v trge in tehnologije prihodnosti, kot sta obrambna industrija pa tudi farmacija, sektor, ki predstavlja več kot 20 odstotkov slovenskega izvoza; kako diverzificirati dobavne verige in zmanjšati odvisnosti, zlasti s ciljem znižanja stroškov energije; kako izboljšati poslovno okolje v Sloveniji in zmanjšati administrativna bremena, pri čemer slovenski načrt za okrevanje in odpornost že pomembno prispeva k tem ciljem; in končno, kako obravnavati pomanjkanje spretnosti in delovne sile.«

Pred slovesnostjo ob polaganju temeljnega kamna za začetek gradnje najsodobnejšega razvojnega centra za podobna biološka zdravila podjetja Sandoz v Ljubljani, ki sta se ga udeležila skupaj z komisarjem Bretonom, je minister Han izrazil zadovoljstvo, da se slovesnosti udeležuje tudi komisar. Ob tem pa je izpostavil pomen tujih investicij v Sloveniji: »Dosedanje investicije globalnega podjetja Sandoz kažejo, da je Slovenija investicijsko konkurenčna na mednarodnem trgu. Želimo postati eno od svetovnih središč za razvoj in proizvodnjo zdravil. In za to imamo vse pogoje,« je dejal Han.

Sandoz pripoznava Slovenijo kot eno ključnih držav, kjer stalno povečuje svoj odtis. Že danes Lek s preko 3.700 zaposlenimi izvaja celostno storitev znotraj Sandozovega portfelja, od zgodnjega razvoja in proizvodnje učinkovin in zdravil, do pakiranja in distribucije končnih izdelkov na različne trge po vsem svetu. Z dodatnimi naložbami na področju podobnih bioloških zdravil (naložba v Lendavi v novo tovarno za proizvodnjo učinkovin v vrednosti preko 400 milijonov USD in naložba v Ljubljani v nov razvojni center v vrednosti 90 milijonov USD) Lek postaja najpomembnejša in največja lokacija za Sandozove dejavnosti na celem svetu.

Slovenska farmacevtska industrija je v zadnjih letih postala ključni akter v svetovni proizvodnji zdravil. V zadnjih 20 letih je izvoz farmacevtskih izdelkov iz Slovenije skokovito narasel, in sicer z 2 milijard evrov leta 2010 na 15 milijard evrov leta 2022, medtem ko se je bruto dodana vrednost industrije v istem obdobju podvojila. Sektor zdaj predstavlja približno 5 odstotkov BDP Slovenije in neposredno zaposluje približno 12.000 delavcev. Pri tej rasti je imela pomembno vlogo Švica, zlasti Novartis in njegov oddelek za generična zdravila Sandoz, ki se je oktobra 2023 izločil v ločeno podjetje. Brez upoštevanja prevzema Leka sta družbi v zadnjih dveh desetletjih v Slovenijo vložili več kot 3,5 milijarde evrov, z Lekom pa 5,5 milijarde evrov, zaradi česar je Slovenija postala nepogrešljiv partner dveh največjih švicarskih farmacevtskih družb.

Komisar Breton bo popoldne skupaj z državnim sekretarjem na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevžem Frangežem obiskal podjetja Magneti.

Magneti Ljubljana so eden izmed treh preostalih proizvajalcev trajnih magnetov v EU, usmerjenih v proizvodnjo kovinskih in lepljenih magnetov ter magnetnih sistemov z dolgoletno tradicijo že od leta 1951. Podjetje je pomemben evropski dobavitelj široke palete trajnih magnetov. Ponujajo raznolik portfelj materialov za različne industrije končnih uporabnikov, kot so avtomobilska industrija, elektromotorji, visoko in nizkonapetostni izdelki, železniška in druge industrije, tako v Sloveniji, kot širše v EU. Podjetje je zelo zanesljiv partner, saj že od leta 1993 izpolnjuje najvišje standarde kakovosti v industriji. Poleg tega so aktiven raziskovalno-razvojni partner, ki sodeluje v različnih raziskovalnih, tehnološko razvojnih in inovacijskih projektih na EU in nacionalni ravni ter se osredotočaj na razvoj tehnološko naprednih izdelkov in procesov. Njihova vizija je postati globalni proizvajalec na svetovnem trgu trajnih kovinskih magnetov in magnetnih sistemov.

VIR: MGTŠ