Letos obeležujemo 300. obletnico smrti koprskega skladatelja Antonia Tarsie. V arhivu koprske stolnice je shranjenih vrsto rokopisov njegovih vokalno instrumentalnih del, ki so predstavitve doživele v devetdesetih letih prejšnjega stoletja in bile izdane v založbi Milka Bizjaka. Mednarodno uveljavljeni piranski skladatelj Giuseppe Tartini, čigar 330. obletnico rojstva letos praznujemo, je zaslovel tudi kot izjemen violinist in pedagog. Njegov opus je pretežno instrumentalen.

Giuseppe Tartini, violinski virtuoz, skladatelj, glasbeni teoretik in glasbeni pedagog svetovnega slovesa. Natančen dan njegovega rojstva ni znan. 8. aprila je bil krščen v piranski stolni cerkvi sv. Jurija in ta datum je bil sprejet kot dan njegovega rojstva. Oče Giovanni Antonio Tartini se je kot trgovec v Piran preselil iz Firenc okrog leta 1678. Mati Caterina Zangrando je bila potomka ene najstarejših plemiških družin v Piranu. Poročila sta se leta 1685. Družina je živela v hiši ob piranskem mandraču, ki so ga kasneje zasuli, v Strunjanu pa so imeli veliko posest z oljčnimi nasadi, solnimi polji, ribogojnico in podeželsko vilo. Prva znanja je pridobil v Piranu. V letih 1704 do 1707 je nadaljeval šolanje na gimnaziji za plemstvo (Collegio dei Nobili) v Kopru. Poleg humanističnih znanj se je učil tudi sabljanja ter igranja violine. Leta 1708 je odšel v Padovo študirat pravo. Leta 1710 se je poročil s Padovanko Elizabeto Premazore v padovanski cerkvi bosonogih karmeličanov (Chiesa del Carmine). Vse bolj je spoznaval, da je njegov edini pravi poklic glasba. Odšel je v frančiškanski samostan v Assisi, kjer je bil predstojnik Giovanni Torre, njegov stric po materini strani. V samostanu je intenzivno študiral violino in osnove kompozicije ter raziskoval akustične zakonitosti. V Assisiju je leta 1713 napisal svojo najbolj znano violinsko sonato, Vragov Trilček, o kateri se je ohranil zapis, da mu jo je v sanjah zaigral vrag. Leta 1715 se je vrnil v Padovo, kjer je živel do smrti, vmes pa občasno deloval in poučeval igranje violine v Anconi, Benetkah in Pragi. Nenehno se je trudil izpopolniti in izboljšati svojo tehniko igranja violine. V Padovi je leta 1721 prevzel mesto prvega violinista v orkestru kapele bazilike sv. Antona in leta 1727 ali 1928 ustanovil tudi slovito mednarodno violinsko šolo (La scuola delle nazioni). Učenci so k njemu prihajali iz raznih evropskih držav, zelo so ga spoštovali in cenili. Poimenovali so ga mojster vseh narodnosti (Maestro delle nazioni). Leta 1740 mu je začela hrometi desna roka in tako je vse več časa namenjal znanstvenemu delu in pisanju glasbeno-teoretičnih ter matematičnih razprav. Umrl je v Padovi, 26. februarja 1770. Zapustil je obsežen opus, ki obsega okoli 130 koncertov in preko 170 sonat za violino ter številne teoretične razprave, s katerimi je pomembno vplival na razvoj violinske tehnike in glasbe nasploh. Leta 1896 so mu na Tartinijevem trgu v Piranu postavili spomenik. Bronasti kip je izdelal beneški kipar Antonio Dal Zotto, kamniti podstavek kamnosek Achille Tamburlin. V rojstni hiši na Tartinijevem trgu je urejena Tartinijeva spominska soba s predmeti, ki jih je zapustil družini Tartini v Piranu.

Antonio Tarsia, organist, glasbenik in skladatelj, rojen v Kopru plemiču Fabriziu in materi Bianchi Pola. Že kot deček je pel v koprski stolnici, l. 1662 bil nastavljen za stolnega organista. Kasneje l. 1694 znova imenovan za stolnega organista, ko se je tudi obvezal, da bo skrbel splošno za glasbo in poučeval dva mladeniča. Na tem mestu je ostal do leta 1710, kasneje je s stolnico sodeloval kot skladatelj. Pisal je izključno za cerkveno rabo: psalme, Marijine antifone, mašne dele. Svoje skladbe je uporabljal pri nedeljskih in prazničnih mašah ter pri večernicah. Zlasti slovesno je bilo za Božič, Veliki teden, Veliko noč, za vigilijo in praznik koprskega zavetnika sv. Nazarija (goduje 19. junija). Zasedbo določa glede na sestavo koprskega stolnega kora v drugi polovici 17. stol.: 4 mešani glasovi, 2 violini in orgle. Namesto orgel uporablja tudi basovsko godalo, imenovano violone, violo da gamba in redko violončelo. Slogovno se Tarsijeve skladbe do 1700 uvrščajo v visoki barok z različnimi zasedbami, tonalitetami, taktnimi merami, kratkimi instrumentalnimi vložki, predigrami – simfonijami. Zborski deli so preprosti in homofoni; pri virtuoznem solo petju pa je opazen vpliv visokobaročnega belcanta, ki je bil v rabi v Benetkah in Severni Italiji. Pri obravnavanju violinske igre uporablja že razvit violinski slog. V njegovih poznih delih so vidni znaki novih časov, ki vodijo v pozni barok s težnjo po oblikovni uglajenosti in enotnosti, izdelanosti vokalnega stavka, rabi suhega recitativa (recitativo secco), tekočih arijah in v melodični obdelavi bassa continua. 

Antonio Tarsia (1643–1722)

BEATUS VIR QUI TIMET 

za soliste, zbor SATB in godalni orkester in b.c.

Beatus / Exortum / Paratum / Dispersit / Peccator / Gloria / Sicut erat

Giuseppe Tartini (1692–1770) 

STABAT MATER 

Antonio Tarsia (1643–1722)

DE PROFUNDIS TENEBRARUM

za alt solo, godalni orkester in b.c.

De profundis tenebrarum / Verbo Dei / Firmans fides / Mundus marcens / Monacalis vitae / Salve gemma / Amen / Alleluia

Giuseppe Tartini (1692–1770) 

CONCERTO IN G MAJORE

za flavto, godalni orkester in b.c. v G-duru, G. 293

I. Allegro 

II. Largo Andante

III. Allegro

Giuseppe Tartini (1692–1770), arr. Gordon Jacob (1895–1984)

CONCERTINO 

za klarinet in godalni orkester

I. Grave

II. Allegro molto

III. Adagio

IV. Allegro risoluto

Projektni orkester Camerata academica Koper deluje pod okriljem društva Tarsia Consort. Sestavljajo ga obetavni mladi glasbeniki in profesorji, ki si projektno želijo poustvarjati vokalno-instrumentalna in orkestralna dela in s tem prispevati k raznoliki koncertni ponudbi na Slovenski obali. Svojo dejavnost je orkester razširil tudi na koncertna prizorišča po Sloveniji in širše. S svojim delovanjem želi orkester združevati tudi različne mednarodne ustvarjalce v skupnih projektih ter spodbujati nastajanje novih vokalno-instrumentalnih del, ki bodo skupaj z novimi orglami v koprski stolnici zazvenela v prihodnosti.. Orkester se je prvič predstavil s izvedbo Čopijeve Misse brevis za zbor in orkester v godalni zasedbi pod vodstvom skladatelja in dirigenta Ambroža Čopija, ki je tudi idejni vodja in ustanovitelj zasedbe. Skladba je v tej orkestraciji zazvenela prvič skupaj s komornim zborom »Vassil Arnaoudov» iz Sofije ( Bolgarija), mešanim pevskim zborom »Armonia« iz Preveze (Grčija) in dekliškim zborom Glasbene šole Koper. Svoje poslanstvo je nadaljeval z izvedbo koncerta Vivaldi&Bec, kjer je pod taktirko šefa dirigenta Slavena Kulenovića izvedel delo baročnega skladatelja Antonija Vivaldija in prav za ta koncert preinstrumentirano delo mladega slovenskega skladatelja Tineta Beca. Decembra 2022 se je orkester z velikim uspehom predstavil s programom skladb baročnega skladatelja A. Vivaldija skupaj s solistkami Moniko Babič, Niko Toškan in Evo Grebenc Slanič ter APZ Univerzne na Primorskem pod vodstvom mlade dirigentke Alje Klemenc. Zbor Camerata academica Koper je nastal z željo po združevanju različnih pevcev v vokalno-instrumentalnih delih. Sestavljen je iz pretežno pevcev ki delujejo ali so delovali v zborih (APZ Univerze na Primorskem, Komorni zbor KGBL, Komorni zbor Nova Gorica) pod vodstvom Ambroža Čopija.

Slaven Kulenović je eden najvidnejših dirigentov mlajše generacije na Slovenskem. Je dirigent in umetniški vodja Simfoničnega orkestra Domžale – Kamnik, vodi tudi simfonični orkester Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana. Dirigiral je Orkestru Slovenske filharmonije, Sarajevski filharmoniji, Simfoničnem orkestru SNG Ljubljana, Simfoničnem orkestru SNG Maribor, Simfoničnem orkestru Akademije za glasbo, Pihalnemu orkestru AG, Simfoničnemu orkestru RTV Slovenija, Simfoničnemu orkestru romunskega radia in mnogi drugim orkestrom. Je vsestranski glasbenik s pretanjenim čutom za različne glasbene sloge. Med vrhunci dosedanjega umetniškega udejstvovanja velja omeniti odmevni gostovanji s Simfoničnim orkestrom KGBL v Bosni in Hercegovini (Sarajevo in Zenica), Nemčiji (Dresden) in na Madžarskem (Budimpešta) ter dirigentski nastop na Svetovnih glasbenih dnevih 2015. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je najprej študiral klavir v razredu Dubravke Tomšič Srebotnjak, kjer je leta 2007 z odliko (diploma Summa cum laude) tudi diplomiral, nato pa še dirigiranje v razredu Milivoja Šurbka. Študij dirigiranja je zaključil leta 2009. V času študija je prejel Prešernovo nagrado Akademije za glasbo za odlično interpretacijo Mozartovega Klavirskega koncerta št. 24 v c-molu. S solističnimi recitali in kot član komornih zasedb je nastopal v Nemčiji, Avstriji, Italiji, Južni Koreji, Hrvaški, Srbiji, Bosni in Hercegovini in v Sloveniji. Kot solist je nastopil z Orkestrom Slovenske filharmonije in s Simfoničnim orkestrom Akademije za glasbo v Ljubljani, izpopolnjeval pa se je tudi na številnih dirigentskih mojstrskih tečajih (Mark Stringer, George Hurst, Wolfgang Dörner, Klaus Arp, Andrey Boreyko, George Pehlivanian). Kot dirigent je sodeloval pri krstnih izvedbah del priznanih slovenskih skladateljev (Tomaž Habe, Katarina Pustinek Rakar, Helena Vidic), dejaven pa je bil tudi kot korepetitor v SNG Maribor in v SNG Ljubljana. Slaven Kulenović je iskan kot korepetitor in umetniški sodelavec, ki se udejstvuje tudi kot glasbeni aranžer in producent. Trenutno je zaposlen kot profesor klavirja in komorne glasbe na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani. 

 

Brina Vukovič je svojo pevsko pot začela pri Glasbeni matici Ljubljana. Tam se je dve leti učila petja pri prof. Tanji Rupnik, trenutno pa zaključuje šolanje na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, kjer že tretje leto poje v razredu prof. Edite Garčević Koželj. Redno se udeležuje mojstrskih tečajev pri profesorjih, kot so Martin Vacha, Hermine Haselböck-Litassy in Edita Garčević Koželj. Je tudi članica Komornega zbora KGBL, s katerim nastopa redno tako kot zboristka kot solistka. Sodelovala je pri več projektih Glasbene matice Ljubljana: kot zboristka je nastopila v mladinskih operah Hobit (D. Burry) in Všeč si mi (D. Močnik) ter v plesni predstavi Pojavitev/Izginotje Nacionalnega baleta iz Marseilla in ICK Amsterdam (Emio Greco in Pieter C. Scholten). Solistično se je predstavila v vlogi dečka v Mozartovi operi Čarobni piščali (SNG Ljubljana, 2021). Na Mednarodnem solopevskem tekmovanju za mlade pevce Aegis Carminis (2021) je dosegla 3. mesto v svoji kategoriji in prejela posebno nagrado za najboljšo izvedbo skladbe slovenskega skladatelja, na 51. tekmovanju mladih glasbenikov Republike Slovenije (TEMSIG 2022) pa je osvojila zlato priznanje. Redno nastopa v duu s kitaristom Domnom Gvozdanovićem pod vodstvom prof. Slavena Kulenovića; njun repertoar obsega skladbe od renesanse do 20. stoletja, od angleških do španskih in portugalskih skladateljev.

Nika Toškan je začela igrati violino pri treh letih pod vodstvom mentorice Cristine Verità. V Glasbeni šoli Koper je bila njena mentorica Tinkara Marinac, na Umentniški gimaziji Koper pa profesor Bogomir Petrač. Od desetega leta dalje se je redno izpopolnjevala v Portogruaru v Italiji (Scuola di perfezionamento musicale, Masterclass internazionale) pri svetovno priznanem virtuozu Ilyi Grubertu, ki je še danes njen redni profesor na akademiji Conservatorium van Amsterdam na Nizozemskem. Tekmuje od osmega leta dalje na državnih in mednarodnih tekmovanjih, predvsem v Italiji, kjer je osvojila več prvih nagrad. Poleti 2015 je kot solistka prvič nastopila s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije na Piranskih glasbenih večerih in od takrat z njimi redno sodeluje. Z letošnjim letom je tudi postala prva violina amsterdamskega komornega ansambla The String Soloists pod vodstvom nizozemske virtuozinje Lise Jacobs, s katerim redno nastopa tako na Nizozemski kot v Evropi. Leta 2020 je uspešno opravila avdicijo za priznan godalni orkester Amsterdam Sinfonietta s katerim sodeluje projektno. Nazadnje je koncertirala na znanih internacionalnih festivalih Zeeland Classiek 2021 v Middelburgu (Nizozemska) in festivalu Musikfest Goslar 2021 (Nemčija) z uveljavljenimi glasbeniki in solisti. Igra na beneško violino izdelovalca Sgarabotto iz zgodnjega 20. stoletja, ki jo amsterdamski konservatorij posodi najboljšim študentom v času študija.

Nina Rupnik je svojo glasbeno pot začela na Glasbeni šoli Koper v razredu prof. Alenke Zupan, v razredu katere je nadaljevala tudi šolanje na Umetniški gimnaziji Koper. Leta 2016 je z odliko zaključila magistrski študij pri red. prof. Karolini Šantl Zupan na Akademiji za glasbo v Ljubljani, istega leta pa je svoje znanje prek študijskega programa Erasmus izpopolnjevala tudi v Antwerpnu (Belgija) pri prof. Aldu Baertenu. Januarja 2019 je na Akademiji za glasbo in dramo v Göteborgu na Švedskem pod mentorstvom prof. Håvarda Lyseba uspešno zaključila magistrski študij s specializacijo iz orkestrske igre. Od aprila 2020 ima Nina status samozaposlene v kulturi. V času šolanja se je kot solistka in komorna glasbenica udeležila številnih tekmovanj tako doma kot v tujini in vselej posegala po najvišjih nagradah. Oktobra 2018 je kot solistka nastopila v Göteborgu, in sicer je pod taktirko Valentine Peleggi in v spremljavi orkestra Akademije za glasbo in dramo Göteborg izvedla Reineckejev Koncert za flavto in orkester. Kot flavtistka in pikolistka sodeluje z orkestrom Slovenske filharmonije, Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, Orkestrom SNG Opera in balet Ljubljana, Slovenskim komornim glasbenim gledališčem, Göteburško Opero in Helsingborškim simfoničnim orkestrom. V sezoni 2019/20 je bila članica Norveškega mladinskega nacionalnega orkestra, s katerim so gostovali na Danskem, Švedskem ter Norveškem.

Samanta Škorja je po maturi na Umetniški gimnaziji Koper v razredu Boruta Vatovca diplomirala na Akademiji za glasbo Ljubljana v razredu Jožeta Kotarja, kjer zdaj končuje podiplomski študij. Junija 2021 je magistrirala na Haute école de musique v Ženevi v razredu Romaina Guyota. Udeležila se je mnogih tekmovanj, kjer je dosegla visoke rezultate; od tega tri zlate plakete in dve prvi nagradi na TEMSIG-u, zlato plaketo na mednarodnem tekmovanju SVIREL, zlati plaketi in prvi nagradi na mednarodnem tekmovanju »Marco Fiorindo« v Torinu in na mednarodnem tekmovanju EMONA, prvo, drugo in tretjo nagrado na mednarodnem tekmovanju Città di Carlino, absolutno prvo nagrado na mednarodnem tekmovanju Davorin Jenko v Beogradu, tretjo nagrado na Thailand International Clarinet Competition, ter leta 2021 prve nagrade na UniWindLjubljana Competition, France Music Competition, Cluj International Music Competition in Varaždin Woodwind & Brass Grand Prix. Kot solistka je nastopila s »Transilvania« State Philharmonic v Romuniji, s simfoničnimi orkestri Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, RTV Slovenija in SNG Maribor ter z Orkestrom Slovenske vojske. Sodeluje v Orkestru Slovenske filharmonije, Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, slovenskem Policijskem orkestru, simfoničnem orkestru Alumni, Slovenskem orkestru klarinetov in v Slowenisches Kammerorchester Wien. Sodelovala je v Mediteranskem mladinskem orkestru (MYO), na Aurora Music Festivalu v Stockholmu in v European Union Orchestra v Bukarešti. Od leta 2019 je članica Gustav Mahler Jugendorchestra (GMJO) in substitutka v Orchestre de la Suisse Romande (OSR). Je tudi letošnja prejemnica štipendije evropske fundacije Yamaha.

PR: ŠOUP