Včeraj, 8. septembra, je Zavod za turizem Maribor v Kongresnem centru Habakuk organiziral prvi "Mariborski turistični forum", ki se ga je udeležilo več kot 150 deležnikov mariborskega turizma in na katerem je nastopilo 11 govorcev in udeležencev okrogle mize. Na dogodku so izpostavili vizijo, cilje in ukrepe na področju razvoja mariborskega turizma v obdobju 2022 - 2027 ter s primeri in predlogi poudarili nujnost ukrepov za reševanje krize kadrov na institucionalni, občinski in državni ravni. V okviru foruma so predstavili tudi rezultate avgustovske raziskave o strukturi in zadovoljstvu mariborskih turistov.

Strategija trajnostnega razvoja in trženja turistične destinacije Maribor predvideva 15 ukrepov za doseganje strateških kvalitativnih in kvantitativnih ter razvojno-trženjskih ciljev do leta 2027.

Med zastavljenimi cilji so med drugim:
- vzpostavitev modela sodelovanja destinacijskih deležnikov,
- kakovostno usposobljen kader,
- kakovostna in inovativna infra- in suprastruktura,
- merjenje učinkov turizma,
- trajnostni razvoj in digitalizacija,
- časovna dostopnost znamenitosti,
- mednarodno pozicioniranje,
- več kot 550.000 ustvarjenih prenočitev v letu 2027,
- povprečna doba bivanja 3,2 dni in
- vzpostavitev 10 čarterskih linij na letališču Edvarda Rusjana Maribor.

Turistična vizija, ki jo Maribor zasleduje, se glasi: Maribor je svetovno prepoznavna destinacija najstarejše vinske trte, ki v prepletu mestnega utripa in zelene narave razvaja z gastronomskimi, aktivnimi in trajnostnimi doživetji ter je središče vrhunskih kulturnih, športnih in poslovnih dogodkov širše regije.

MARIBORSKI TURISTIČNI FORUM 2022  -  izjave govorcev  -

SAŠA ALEKSANDER ARSENOVIČ (župan Mestne občine Maribor): "Maribor je mesto izjemnih priložnosti in nešteto presenečenj, prostor kakovostnega življenja in srečališče ustvarjalnih ljudi. S svojimi naravnimi danostmi, pestro zgodovino, šarmom starega mestnega jedra, pestrim kulturnim dogajanjem, izvrstno kulinariko, vinorodnim zaledjem, najstarejšo trto na svetu in gostoljubnim značajem vedno znova očara. Mesto ponuja mnogo priložnosti za turistični razvoj. S Partnerstvom za Pohorje smo enega večjih turističnih biserov vsekakor postavili na svetovni zemljevid turističnih destinacij. Projekt Dravska promenada prepoznava potenciale reke Drave celostno in postavlja na višjo raven. Ob zavedanju historičnega elementa se z največjo skrbnostjo lotevamo prenove celotnega srednjeveškega dela mesta. Preko historičnih prehodov povezujemo urejene trge z romantičnimi ulicami vse do zelene oaze mesta, Mestnega parka. Pogumno smo se lotili zahtevnega organizacijskega zalogaja, največjega športnega dogodka v državi Olimpijskega festivala evropske mladine 2023. V času festivala bo mesto gostilo okoli 3500 mladih športnikov, ki bodo pri nas tekmovali v kar 13 panogah, krepili vezi ter športno in osebnostno odraščali. 
Maribor je mesto številnih identitet in ene bistvene značajske poteze: tekmovalnosti. To je zdrava tekmovalnost, ki spodbuja napredek in krepi tvorno sodelovanje. Slednje se kaže tudi v Strategiji trajnostnega razvoja in trženja turistične destinacije Maribor za obdobje 2022-2027. Uspelo nam je ustvariti jedrnat in ciljno usmerjen dokument, ki dviga kakovost bivanja in dela v Mariboru in regiji na višjo raven. Sledi viziji trajnostnega razvoja, v katero je turizem kot panoga močno vpet. Gre za panogo, ki bogati naša življenja, odpira razvojne in poslovne možnosti ter tako ponuja nova delovna mesta."

JURE STRUC (direktor Zavoda za turizem Maribor): "S prvim Mariborskim turističnim forumom, številčno rekordnem srečanju turističnih deležnikov v mestu in širše, želimo v prvi vrsti predstaviti skupno pot na področju turizma v Mariboru in okolici in jasno sporočiti, da smo Mestna občina Maribor, Zavod za turizem Maribor in Regionalna razvoja agencija za Podravje - Maribor strokovno usposobljeni in kompetentni sogovorniki, ki verjamemo v vizijo našega mesta in uspeh pri doseganju ambiciozno zastavljenih ciljev. V turizmu se je pričelo novo štetje, ki pa nam je že postreglo z dobrimi rezultati na področju prenočitev in turističnih prihodov, kar nam vliva optimizem tudi za druge indikatorje turističnega uspeha v bližnji in daljni prihodnosti. Maribor je mesto vrhunske kulturne dediščine, edinstvenih naravnih danosti, nepogrešljivega štajerskega gostoljubja ter izjemne življenjske energije – vse to so trdni gradniki, na katerih razvijamo podobo in ponudbo mesta z odsevom sodobnih globalnih turističnih paradigem in trendov, kot so trajnostni in odgovorni turizem, butičnost in avtentičnost, digitalizacija, celoletni turizem ter drugi. Kljub novim okoliščinam in zavoljo njih z združenimi močmi, strokovnim znanjem in inovativnimi pristopi načrtujemo predvsem kakovosten razvoj našega mesta in njegove širše okolice – tako za turiste kot tudi za njegove meščane."

UROŠ ROZMAN (direktor Regionalne razvojne agencije za Podravje - Maribor): "Regionalna razvojna agencija za Podravje - Maribor si je s vzpostavitvijo novega sektorja za turizem postavila cilj regijsko in medregijsko povezovanje turizma v Podravju in tudi izven regije. Tako smo prevzeli upravljanje produkta Drava Bike, ki zajema razvoj Dravske kolesarske poti, ter spodbujanje razvoja vse ostale turistične ponudbe ob in na reki Dravi. Ob tem spodbujamo tudi razvoj plovnosti ter ohranitev in interpretacijo naravnih območij ob reki. S Partnerstvom za Pohorje že tretje leto povezujemo območje Pohorje, ki zajema tri regije ter tri vodilne destinacije. Ključni cilji so razvoj povezane turistične destinacije 365, vzpostavitev regijskega parka ter vzpostavitev lesnih centrov. V letošnjem letu načrtujemo vzpostavitev destinacije Štajerska, kjer smo povezali vse obstoječe destinacije v Podravju. S Štajersko bomo ohranjali identiteto posameznih območji regije, ob tem pa bomo s povezovanjem in širšo prepoznavno blagovno znamko povečali prepoznavnost turistične ponudbe v državi in tudi v tujini. Slovenska Štajerska in Štajerci bodo tako dobili svojo turistično identiteto, ki si jo zaslužijo."

JANKO HOČEVAR (direktor tržno-raziskovalne agencije Aragon d.o.o.): "Turizem predstavlja pomembno gospodarsko dejavnost. Na svetovni ravni je bil v letu 2021 njegov doprinos k bruto domačem proizvodu (BDP) 6,1 %, na evropski 6,6 %, v Sloveniji pa kar 7,7 %*. Zaradi pomembnosti turizma kot gospodarske dejavnosti ter vedno večjih pričakovanj in zahtev potrošnikov je ključno, da ponudniki sistematično zbirajo tudi podatke o turistih in njihovem zadovoljstvu. Turisti od ponudnikov namreč ne pričakujejo zgolj zadovoljevanja potreb in pričakovanj, temveč tudi ponudbo edinstvenih doživetij, ki v njih vzbudijo navdušenje. Zbrani podatki o zadovoljstvu turistov ponudnikom omogočijo priložnost za izboljšanje, širjenje in nadgrajevanje ponudbe. Javni zavod Zavod za turizem Maribor se tega še kako dobro zaveda. Z raziskavo Struktura in zadovoljstvo obiskovalcev Maribora je mesto pridobilo koristne in prepotrebne podatke o turistih. Njihovo zadovoljstvo je na zavidljivi ravni, bo pa v prihodnje potrebno poiskati točke navdušenja. Z nadaljnjim zbiranjem in spremljanjem podatkov bo Zavodu za turizem Maribor to zagotovo uspelo."

MAG. DIETER HARDT-STREMAYR (direktor Graz Tourismus & Stadtmarketing GmbH): "Graški turizem je v zadnjih letih in desetletjih pisal pravo zgodbo o uspehu. Mesto je uspešno izkoristilo zagon, ki ga je prinesel naziv Evropska kulturna prestolnica 2003, in se povrh izognilo raznim razvojnim pastem. Za graški turizem je bilo rekordno turistično leto 2019 z 1.250.000 nočitvami, medtem ko je dolgoročni cilj mesta doseči dva milijona nočitev. Žal je bilo treba zaradi epidemije veliko načrtov in naložb ponovno premisliti in prevetriti številne ideje. Zvezna dežela Štajerska je temeljito prenovila svojo turistično strukturo, tako da je mesto Gradec odslej del urbane ponudbe v sklopu krovnega turističnega združenja graške regije (Tourismusverband der Region Graz), ki obsega tri okrožja. Zamenjala se je tudi mestna uprava, zato je bilo treba v sklopu nove gospodarske strategije preoblikovati in na novo začrtati turistično strategijo. Prihodnost je nedvomno v zavezanosti trajnostnemu turističnemu gospodarstvu, s katero bo mesto na dolgi rok utrdilo položaj turistične destinacije.
Za razliko od preteklih let je gospodarska predvidljivost danes majhna – še posebej na področju hotelirstva, gostinstva in organizacije prireditev ostaja veliko neznank. Upamo, da bomo izzive, ki jih prinašajo korona, vojna v Ukrajini in z njo povezane gospodarske težave, pomanjkanje energije in inflacija, kmalu prestali. Zagotovo bo tudi na področju turizma takrat v ospredje stopila podnebna kriza in prepričani smo, da se bo tedaj izkazalo, da so mesta kot turistične destinacije dobro pripravljena nanjo."

PROF. DR. LJUBICA KNEŽEVIĆ CVELBAR (Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta): "Po moji oceni se naslednje leto ne bomo pogovarjali o pomanjkanju kadra, saj vse napovedi kažejo, da prihaja recesija. Ne glede na to izzivi s kadri ostajajo ena izmed poglavitnih težav v turizmu, ki jo lahko rešimo le v sodelovanju. Država lahko zagotovi bolj »življenjsko« implementacijo zakonodaje pri uvozu delovne sile. Podjetja lahko boljše delovne pogoje za zaposlene in višje plače zagotovijo le z dvigom dodane vrednosti. Pri tem jim lahko pomaga država s sofinanciranjem razvoja infrastrukture in znanja. Ne smemo pa pozabiti na tehnologijo, ki lahko pomaga pri izboljšanju delovnih procesov in delovnih pogojev za zaposlene ter hkrati naredi delovna mesta v turizma zanimiva za mlade. Turizem bo lahko ponovno atraktivna panoga, v katero bo vredno vstopiti in tukaj graditi kariero zgolj, če smo pripravljeni sprejemati delovno silo iz tujine, dvigniti dodano vrednost ter uporabljati oz. izkoriščati nove tehnologije."

MATEVŽ FRANGEŽ (državni sekretar, pristojen za regionalni razvoj in turizem, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo): "Pred desetimi leti smo bili sredi bitke za delovna mesta. Danes smo v bitki za talente. Da bomo v tej bitki zmagovali, bomo morali Slovenijo spreminjati tako, da bo najboljše okolje za življenje, za delo in za uspeh. Jasno je, da bomo za to, da bomo pritegnili in ohranjali najboljše talente, morali dobro delo tudi dobro nagrajevati. To je jasen znak, da je preskok v turizem vrhunske kakovosti in visoke dodane vrednosti ne le prava, temveč edina pot."

MAG. LIVIJA KOVAČ KOSTANTINOVIČ (vodja korporativnega PR, Slovenska turistična organizacija): "STO je v letošnjem letu skupaj s partnerskimi institucijami v turizmu pričela z izvedbo nacionalne kampanje za promocijo poklicev v gostinstvu in turizmu pod sloganom »Ustvarjam doživetja«. V kampanji sodelujejo različni deležniki slovenskega gostinstva in turizma, kot so Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Turistično gostinska zbornica Slovenije, Obrtna zbornica Slovenije in SRIPT, s ciljem dviga ugleda poklicev v turizmu, kar bo pomembno prispevalo k doseganju višje kakovosti storitev, dodane vrednosti in izpolnitve trajnostnih zavez v turizmu. Prvi del kampanje poteka preko TikToka in nagovarja mlajše generacije, naj za karierno pot izberejo turistično panogo. V nadaljevanju bo kampanja nagovorila tudi širšo javnost in jim predstavila poklice v turizmu na privlačni način ter jih tako navdušila za kariero in ustvarjanje doživetij v turizmu. Kampanja je ena od aktivnosti, s katerimi v slovenskem turizmu želimo dvigniti ugled turizma kot zaželenega delodajalca in povečati zanimanje za delo v gostinstvu in turizmu."

PATRICIJA FURLAN (predsednica Sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije) "Turizem predstavlja pomembno gospodarsko panogo, zato Sekcija za gostinstvo in turizem pri OZS že vrsto let posreduje predloge za lažje poslovanje tudi na področju kadrov. Nekaj predlogov je bilo v tem letu že upoštevano, kot na primer neobdavčenost napitnin, začela se je nacionalna kampanja za promocijo in dvig ugleda poklicev v turizmu. Veseli smo, da so poklici v gostinstvu končno postali deficitarni, kar omogoča pridobitev štipendij. Predlogov, s katerimi bi država pomagala olajšati poslovanje v gostinstvu in turizmu, je še več, kot na primer sprememba delovnopravne zakonodaje in nadaljevanje z aktivnostmi za spremembo določenih predpisov, ki bodo omogočili fleksibilnejšo delovno silo in delo ob povečanem obsegu dela v gostinstvu in turizmu (uvedba sezonskega dela, nenapovedane skupine, poroke, večanje števila ur dela ožjih družinskih članov in širitev kroga upravičencev pri kratkotrajnem delu, oprostitev plačila prispevkov delodajalca in delojemalca v korist delavcu za nedeljsko delo, praznike in nadure, pri tem bi strošek za delodajalca ostal nespremenjen, delavec pa bi prejel višjo neto plačo). Zagotovo bomo vsi skupaj morali narediti več, da se poklicem v turizmu ponovno dvigne ugled. Poklici v turizmu in gostinstvu se razlikujejo od drugih, saj delamo z ljudmi. Če imaš rad ljudi, moraš imeti rad tudi poklice v gostinstvu in turizmu."

DR. TANJA ANGLEITNER SAGADIN (direktorica Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor): "Ob pričakovanju uvoza delovne sile za področje gostinstva in turizma iz tujine bomo gospodarstvu naproti stopile tudi šole. Na VSGT Maribor smo pripravljeni z usposabljanjem kadrov iz tujine v sklopu medpodjetniškega izobraževalnega centra MIC - Akademija kulinarike in turizma. Ponujamo usposabljanja za pomočnika kuharja in natakarja v skupnem številu 80 ur, od tega 20 ur teoretičnih vsebin (osnovna terminologija, HACCP, varstvo pri delu in higiena, osnovni tehnološki postopki, rokovanje z opremo, poznavanje živil in pijač …), katerim sledi 60 ur praktičnega dela v naših laboratorijskih učilnicah v kuhinji oz. strežbi (priprava temeljnih receptur in vseh skupin jedi oz. podporna dela in naloge v strežbi)."

UROŠ MLAKAR (ustanovitelj Tete Fride in lastnik glampinga Chocolate village by the river): "Koronska kriza je vrednote obrnila na glavo. Precej povedno je, da ljudje danes ne vprašajo več najprej za višino plačila, temveč za delovni čas. In ta v naši branži težko konkurira ostalim. Mislim, da moramo na novo definirati uporabniško izkušnjo na način, da bomo lahko hkrati dvignili dodano vrednost in posledično skozi ustrezno plačilo našo branžo naredili znova atraktivno. Državi pa predlagam oblikovanje delovne skupine, ki bo optimizirala postopek za pridobitev delovnega dovoljenja za tuje državljane. Ta je danes prekompleksen in pogosto med institucijami nasprotujoč, kar povzroča veliko slabe volje tako na strani vlagateljev, kot tudi uradnikov. Hkrati bi morali odločneje ustaviti delo na črno, ki žal še vedno ustvarja nelojalno konkurenco, in še enkrat pretehtati tiste socialne transferje, ki so prepogosto zlorabljeni med ljudmi, ki bi lahko sicer povsem suvereno nastopili na trgu dela."

DAGMAR PEČOVNIK (vodja hotela Arena, Eurotas Hoteli d.o.o.): "Čas covida je s seboj prinesel tudi val izzivov na področju zaposlovanja v panogi gostinstva in turizma - zaupanje v vzdržno poslovanje je manjše, fluktuacija je višja, delavci so se v tem času priučili drugih dejavnosti ali iskali delo v tujini. Izjemnega pomena je, da delodajalci v tem času znamo najti načine, da obdržimo delavce ter da seveda pridobimo nov kader; bodisi z reintegracijo trenutno brezposelnih, prekvalifikacijo, dodatnim usposabljanjem. Poleg socialne varnosti so za zaposlene pomembne tudi druge prednosti pri zaposlitvi: možnosti izobraževanj, aktivno vključevanje v delovne, kreativne procese, skrb za kvalitetne delovne pogoje."