V VZMD pozdravljajo uspešen vpis za 258 mio € ljudskih obveznic in dejstvo, da se je za njih odločilo skoraj 10.000 državljanov.
V VZMD pozdravljajo uspešen vpis za 258 mio € ljudskih obveznic in dejstvo, da se je za njih odločilo skoraj 10.000 državljanov. Izdaja obveznic je bila sicer uspešna, vendar hkrati sorazmerno majhna, ob 29 mrd € prihrankov na bančnih računih, pa 258 mio € predstavlja zgolj 0,89 % odziv! V kolikor bi želela Vlada Republike Slovenije v prihodnje k tovrstnim naložbam pritegniti kaj več državljanov oz. »spečega« kapitala, bo morala poleg same izdaje finančnih instrumentov narediti še kakšne druge korake za vrnitev zaupanja vlagateljev in izboljšanje delovanja kapitalskega trga. Ob tem v VZMD obžalujejo, da zaradi omejitev pri vpisu »ljudskih« obveznic spet niso mogli sodelovati delničarji, združeni v okviru civilne družbe »Delniška OPORA« pri VZMD, čeprav so mnogoteri izrazili takšen interes.
V Združenju že vrsto let opozarjajo, da bi morala tako država, kot tudi slovenske gospodarske družbe, za uresničitev svojih projektov izkoristiti neizmerni potencial, ki se je – v preteklosti tudi ob negativnih obrestnih merah – nabral na bančnih računih slovenskih državljanov in gospodinjstev. Razlogov za tovrstno bančno zapečkarstvo je veliko, glavni pa je prav gotovo pomanjkanje zaupanja, pretekle neprijetne izkušnje malih delničarjev in visoki stroški, povezani z imetništvom vrednostnih papirjev.
Ob tem velja izpostaviti neupravičene izbrise delnic in obveznic slovenskih bank, pri katerih preko 100.000 ljudi že več kot 10 let čaka na pravico ali vsaj kakršnokoli vsebinsko odločitev sodišč. Kmalu po razlastitvi je sledil nov žebelj v krsto slovenskega kapitalskega trga z ukinjanjem 200.000 brezplačnih registrskih računov pri KDD. VZMD je že takrat opozarjal na negativne posledice in celo razlastitev oz. podržavljanje premoženja nekaterih delničarjev, kar se je pozneje tudi zgodilo. Državni zbor RS je takrat sicer vsaj delno prisluhnil opozorilom Združenja ter z Zakonom o nematerializiranih vrednostnih papirjih, omejil stroške trgovalnih računov, kar pa so borznoposredniške hiše uspele zelo hitro razveljaviti preko Ustavnega sodišča. Nenazadnje bi morali za izboljšanje zaupanja individualnih vlagateljev in državljanov nasploh skrbeti tudi upravljavci državnega premoženja, ki v imenu Republike Slovenije pogosto sprejemajo odločitve, ne da bi pomislili na posledice tudi za druge, manjše deležnike.
Da bi se ljudstvo bolj množično odločalo za tovrstne obveznice in podobne dolgoročne naložbe na slovenskem kapitalskem trgu, bo morala oblast - poleg promocije in izobraževanj - prisluhniti tudi številnim domačim in tujim priporočilom in konstruktivnim predlogom ter za individualne vlagatelje zagotoviti pošteno, jasno, učinkovito, predvidljivo in varno investicijsko okolje.
VIR: VZMD
