Ljubljana, 21. februarja - Ljubljanski Nebotičnik, ki je ob izgradnji veljal za najvišjo stavbo v srednji Evropi in na Balkanu, praznuje 90 let. Stavbo s 13 nadstropji so postavili leta 1933 po načrtih arhitekta Vladimirja Šubica.

 

Nebotičnik je starejši kot 99 odstotkov prebivalcev Slovenije, ugotavljajo na Statističnem uradu RS.

Ikonična stavba stoji na vogalu Slovenske in Štefanove ceste in je visok nekaj več kot 70 metrov. V stavbo so, kot so spomnili na ljubljanskem zavodu za turizem, v zadnjih letih vgradili hitra dvigala, klimatske naprave, centralno kurjavo na kurilno olje in druge tehnične novosti časa. V njej danes, tako kot je bilo predvideno ob njeni gradnji, delujejo različne trgovine, uradi in podjetja, od 6. do 9. nadstropja pa so stanovanja.

"Ta stavba nas opozarja, da med obema vojnama Ljubljana ni bila samo Plečnikova. Ljubljana v 30. letih je bila pluralno mesto - poleg Plečnika vre na mnogih področjih, tudi v arhitekturi, ustvarja se tudi drugačna Ljubljana. In Nebotičnik je ena od ikoničnih stavb tiste druge Ljubljane, mesta, ki se spogleduje z modernizmom," je ob obletnici povedal Miloš Kosec iz Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.

Pojasnil je, da je Nebotičnik postavljen v delu mesta, ki je bil v 19. stoletju namenjen predvsem najemniškim vilam bogatejših meščanov. "Po prvi svetovni vojni in vstopu v kraljevino SHS se začne hiter gospodarski razvoj celotne Slovenije, takrat Dravske banovine, in ta slovenski zgodnji kapitalizem dobi velik polet. Cela serija bank in podjetij se odloči, da bo v tem delu Ljubljane med starim mestom in Tivolijem vzdolž mestne promenade postavila svoje gospodarske palače, ki niso samo pisarniški prostori, ampak tudi pomembni simboli finančne moči teh podjetij," je dodal.

Na tem "ljubljanskem Wall Streetu" je po besedah Kosca nastal tudi Nebotičnik, "mogoče najbolj ameriška arhitektura med obema vojnama v Sloveniji". Na vrhu je razgledna ploščad, ki je ob izgradnji postala "razgledišče Ljubljančanov v novi, pogumni svet", je še povedal Kosec.

Nebotičnik je bil zgrajen po naročilu Pokojninskega sklada, uradno so ga odprli 21. februarja 1933.

VIR: Krog STA