Za lažje spremljanje porabe plina smo se odločili za prehod na dejanski obračun zemeljskega plina. Prva ocena kaže, da se je poraba plina zmanjšala za več kot polovico.

Ključni razlog za prehod s pavšalnega obračuna je, da je pri pavšalnem obračunavanju spremljanje porabe oteženo, ker je mesečna poraba ocenjena glede na prejšnje primerljivo obdobje.

Pričakovali smo zmanjšanje porabe zemeljskega plina za približno 30 odstotkov. Izračun za prvih dvanajst mesecev kaže, da se je v primerjavi z letom 2022 poraba zmanjšala za približno 52 odstotkov.

To je zadnji od devetih člankov, v katerih delimo svojo izkušnjo zamenjave starega ogrevalnega sistema z novim. V tem članku bomo predstavili rezultate zamenjave sistema za ogrevanje prostorov in pripravo sanitarne tople vode glede na količino in stroške porabe zemeljskega plina v prvih osem mesecev.

1. Zamenjava ogrevalnega sistema

2. Ali je ob zamenjavi ogrevalnega sistema smiselna tudi zamenjava energenta?

3. Menjava ogrevalnega sistema po korakih

4. Naprave novega sistema za ogrevanje in pripravo sanitarne tople vode

5. Izolacija cevi razvodnega sistema za ogrevanje (video)

6. Regulacija temperature zraka v ogrevalni sezoni

7. Optimizacija delovanja radiatorja

8. Spoznavanje in vzdrževanje ogrevalnega sistema

9. Spremljanje porabe plina in rezultati zamenjave ogrevalnega sistema

· Pavšalni obračun ni ustrezen za mesečno spremljanje porabe zemeljskega plina. Za verodostojno spremljanje porabe plina moramo preiti s pavšalnega na dejanski obračun.

· Od leta 2017 se porabljeni zemeljski plin obračunava v energijskih enotah (eur/kWh) in ne več v kubičnih metrih (m3). Končno ceno plina po kilovatni uri ali po kubičnih metrih (eur/m3) lahko izračunamo sami na podlagi računa za plin.

· Kurilna vrednost plina se vsak mesec (nekoliko) spremeni.

· Strošek porabe plina se plača po ceni, ki je veljavna v obračunskem mesecu, v katerem je bil poračun izveden.

Pri pavšalnemu obračunu se obračun za dejansko letno porabo zemeljskega plina izvede ob koncu obračunskega obdobja.

To pomeni, da je lahko končni znesek zelo visok, če je bila ocena mesečne porabe glede na preteklo obdobje nižja od dejanske porabe. To tudi pomeni, da bomo razliko med dejansko in ocenjeno porabo plačali po ceni, veljavni ob koncu obračunskega obdobja.

Zato smo se ob menjavi ogrevalnega sistema odločili tudi za prehod na dejanski obračun zemeljskega plina. Zato smo plinomer prestavili na novo mesto, ki je dostopno, kar omogoča lažje redno spremljanje porabe plina. Navodila za sporočanje stanja plinomera smo našli na spletni strani dobavitelja plina.

Za lažje spremljanje porabe plina smo odprli novo datoteko, v katero sedaj na podlagi računa za zemeljski plin redno vpisujemo stanje plinomera, ceno plina na kWh in skupni strošek.

Dodatno izračunamo ceno plina na kubični meter (m3) da jo lahko primerjamo s cenami pred letom 2017.

Števčno stanje (brez številk v rdečem okvirju) sedaj oddamo zadnjih pet dni v mesecu in plačamo le dejansko porabo za pretekli mesec.

· za 52 odstotkov v primerjavi z letom 2022 in

· za 52 odstotkov v primerjavi s povprečjem zadnjih petih let.

Vpliv toplotne črpalke za sanitarno vodo na zmanjšanje porabe plina je najbolj opazen v mesecih, ko je plinski kotel izključen.

Primerjava s skupno porabo plina za poletno obdobje (junij-avgust) preteklih pet let kaže, da se je poraba plina leta 2023 drastično zmanjšala oz. kar za 90 %!

Razlog: sedaj plin uporabljamo samo za kuhanje, ne pa tudi za pripravo sanitarne tople vode.

· 89 % za ogrevanje prostorov

· 10 % za pripravo tople sanitarne vode

· 1 % za pripravo hrane

Kot smo pričakovali, je količina plina, ki je potrebna za pripravo tople sanitarne vode in hrane veliko manjša od količine plina, potrebne za ogrevanje prostorov.

Za zamenjavo sistema za ogrevanje prostorov in pripravo sanitarne tople vode smo se odločili, ker je bil prejšnji sistem star in neučinkovit, želeli pa smo tudi zamenjati zemeljski plin z energijo okolja. Ker energenta (zemeljski plin) nismo mogli popolnoma nadomestiti, smo se odločili, da sistem s plinskim kotlom dopolnimo s toplotno črpalko za sanitarno vodo.

· zmanjšanje količine porabljenega energenta,

· zmanjšanje skupnih stroškov za ogrevanje in pripravo sanitarne tople vode,

· zmanjšanje onesnaževanja okolja oziroma emisij toplogrednih plinov v okolje.

Na začetku projekta smo pričakovali zmanjšanje porabe zemeljskega plina za približno 30 odstotkov. Naš izračun za dvanajst mesecev pa kaže, da se je v primerjavi z letom 2022 poraba zmanjšala za približno 52 odstotkov.

Za lažje spremljanje porabe plina smo se odločili za prehod na dejanski obračun zemeljskega plina. V času zunaj kurilne sezone deluje samo toplotna črpalka, kar zmanjša porabo plina. Primerjava skupne porabe plina za dvanajst mesecev kaže, da se je poraba glede na povprečje zadnjih petih let zmanjšala za več kot polovico.

Vir: Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS 2022 Branko Baćović / Informa Echo