Ob letošnji vodni ujmi, ki je prizadela velik del države, je krška nuklearka klub visokim vodostajem reke Save delovala na polni moči. NEK tako neprekinjeno in s polno zmogljivostjo obratuje že od končanega rednega remonta v začetku novembra 2022.

Datum objave:
21. avgust 2023

Avtor:
Katarina Prelesnik
Ob letošnji vodni ujmi, ki je prizadela velik del države, je krška nuklearka klub visokim vodostajem reke Save delovala na polni moči. NEK tako neprekinjeno in s polno zmogljivostjo obratuje že od končanega rednega remonta v začetku novembra 2022.

Zaradi velikega pretoka in visokega nivoja reke Save so v času vodne ujme v NEK v skladu z Načrtom zaščite in reševanja 4. avgusta povečali stopnjo pripravljenosti osebja oziroma razglasili nenormalni dogodek, vendar pa so ga naslednji dan ob upadanju nivoja in pretoka Save ter napovedih pristojnih institucij o nadaljnjem umirjanju hidroloških razmer ter izpolnitvi drugih predpisanih pogojev preklicali.

Kot so sporočili iz NEK, elektrarna neprekinjeno in s polno zmogljivostjo obratuje že od končanega rednega remonta v začetku novembra 2022. Ob tem poudarjajo, da je bila razpoložljivost nuklearke že v preteklem gorivnem ciklusu izredna, saj je elektrarna neprekinjeno delovala 513 dni, kljub ekstremnim okoliščinam, s katerimi smo se soočali že v lanskem letu, kot so izjemno nizka hidrologija reke Save in dolgotrajni vročinski valovi. 

Ob pojavljanju ekstremnih razmer v nuklearki izpostavljajo pomen odgovornega vodenja in dobrega vzdrževanja, ter stalnega posodabljanja. Tako v NEK na podlagi ugotavljanja in ocenjevanja tveganj, lastnih in mednarodnih izkušenj ter predpisov in industrijskih standardov dopolnjujejo in posodabljajo tehnološke sisteme, delovne procese ter organizacijo. 
Obratovanje krške nuklearke je povezano tudi z reko Savo. V tretjem hladilnem krogu, ki je edini povezan z okoljem in namenjen odvajanju toplote, ki je ni mogoče uporabiti za proizvodnjo električne energije, ob obratovanju s polno močjo elektrarna potrebuje za ohlajanje pare 25 kubičnih metrov savske vode na sekundo, za hlajenje komponent pa okvirno enega. Ker segrevanje savske vode lahko vpliva na biološke lastnosti reke, upravne omejitve določajo dovoljeni prirastek temperature vode in njeno maksimalno temperaturo v točki mešanja. V NEK poudarjajo, da so zaradi sprememb v elektrarni in okolju za zmanjšanje odvisnosti hlajenja elektrarne od pretoka Save leta 2008 posodobili in razširili sistem hladilnih stolpov. Tako so lansko poletje v zahtevnih meteoroloških razmerah, ki jih je dodatno zaostrila energetska kriza v evropskem prostoru, ohranili stabilno obratovanje elektrarne na polni moči ob upoštevanju okoljskih omejitev, povezanih z reko Savo. 

Zagotavljanje poplavne varnosti

V NEK ob tem izpostavljajo pomen zagotavljanja poplavne varnosti ter predvidevanja in upoštevanja sprememb v okolju. Kot so zapisali je bilo treba že ob projektiranju in gradnji krške nuklearke zagotoviti njeno varnost pred poplavami. Dosegli so jo z višanjem platoja na levem bregu Save, na katerem stoji elektrarna, in protipoplavnimi visokovodnimi nasipi. Ob novih spoznanjih o dogajanju v okolju so bile kasneje z uporabo hidravličnega modela na novo določene največje možne poplave in na tej podlagi je bilo leta 2012 končano zvišanje nasipov. 
Tudi vsak nov poseg v okolici NEK zahteva vrednotenje s stališča zagotavljanja poplavne varnosti elektrarne oziroma zagotovitev prostora vodi tudi ob ujmah. Tak primer je bila gradnja HE Brežice, ko se je nivo Save zvišal za tri metre, ob čemer so se z investitorjem dogovorili za ukrepe, ki so zagotovili, da posegi, gradnja in delovanje brežiške hidroelektrarne ne povzročajo negativnih vplivov na obratovanje elektrarne. Ti ukrepi so med drugim obsegali nove nasipe, znižanje brežine na desnem bregu reke, vrsto posegov na jezu elektrarne ter posodobitev čistilnih naprav za odstranjevanje naplavin pred vstopom v sisteme NEK. 

Po Programu nadgradnje varnosti pa so vgradili tudi dodatne varnostne sisteme, umeščene v posebej utrjene zgradbe, ki so protipoplavno zaščitene, saj najnovejši standardi in priporočila predpostavljajo kombinacijo več ekstremnih naravnih dogodkov hkrati (ekstremne poplave, ekstremni potresi in porušitev vodnih nasipov). Tako je NEK poplavno varna tudi ob morebitnih pretokih reke Save, ki bi presegli 10.000 kubičnih metrov na sekundo, kar je trikratnik pretoka ob nedavnih poplavah, še sporočajo iz nuklearke. 

Več o poolavni varnosti NEK pa na tej povezavi. 

VIR: Naš Stik