V Mariboru je potekala 5. nacionalna konferenca o internacionalizaciji slovenskega gospodarstva. Gospodarstveniki, podjetniki in raziskovalci so pod sloganom »Greenovated in Slovenia« govorili o prepoznavnosti Slovenije v tujini, prodiranju podjetij na tuje trge, tržnih nišah za inovativne in visokotehnološke rešitve, priložnostih za podjetja v mednarodnem razvojnem sodelovanju.Sogovorniki so si bili enotni, da so ključni povezovanje, sodelovanje, pogum in ambicija.

Udeležence sta med drugim nagovorila gostitelja podpredsednica vlade in ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon ter minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han. Častni govornik pa je bil bivši predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.

Ministrica za zunanje in evropske zadeve ter podpredsednica Vlade RS Tanja Fajon je poudarila, da je "članstvo Slovenije v Varnostnem svetu Združenih narodov spremenilo izhodiščno perspektivo našega gospodarstva. Številni pogovori s predstavniki držav – skupaj kar 189 – so okrepili prepoznavnost in priložnosti za Slovenijo. Poleg sodelovanja s tradicionalnimi gospodarskimi partnericami bomo okrepili angažma v Afriki, Latinski Ameriki in Aziji, saj domača podjetja izražajo interes za vstop na trge tretjih držav, kjer širimo mrežo diplomatsko-konzularnih predstavništev. Konec junija z ministrom Hanom vodiva gospodarsko delegacijo v Južno Korejo, kjer smo odprli veleposlaništvo tudi zaradi izraženega interesa slovenskega gospodarstva. Gospodarska diplomacija je v osrčju aktivnosti ministrstva, saj igra ključno vlogo pri mednarodni promociji slovenske odličnosti v gospodarstvu, znanosti in kulturi ter prispeva k ustvarjanju višje dodane vrednosti."

Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han je v pogovoru izpostavil, da se svet in z njim EU soočata z velikimi spremembami, kot so podnebne, tehnološke, geopolitične, socialne in okoljske. To vpliva na evropski gospodarski model in slovensko gospodarstvo. Celotna Evropa se sooča z motnjami v dobavi surovin, odvisnosti od materialov in tujih energentov ter s pomanjkanjem kadrov.

»Slovensko gospodarstvo je zelo izvozno naravnano. Zato moramo v globalnem svetu nujno zadržati njegovo konkurenčnost ter obstoječe trge. Z uspešno opravljeno nalogo slovenske diplomacije in izvolitvijo države v varnostni svet pa se slovenskemu gospodarstvu odpira ves svet. Zdaj moramo to izkoristiti z roko v roki skupaj z gospodarstvom,« je poudaril Han. Ob tem je izpostavil tri področja, kjer moramo čim prej narediti korak naprej, in sicer spremeniti davčno politiko, hitrorastočim podjetjem zagotoviti tvegan kapital, spodbuditi nove investicije za nov zagon gospodarstva ter izboljšati umeščanje novih investicij v okolje ob hkratnem varovanju narave.

Internacionalizacijo slovenskega gospodarstva je pomembna za diverzificiran oziroma razpršen izvoz na različne tuje trge in izkoriščanje tržnih niš z visoko tehnološkimi proizvodi in storitvami. Gospodarsko ministrstvo na različne načine podpira preboj podjetija na tuje trge. Letos bo za spodbujanje investicij in internacionalizacije namenilo dobrih 61,5 milijonov evrov. Podjetjem odpira vrata na tuje trge s promocijskimi aktivnostmi agencije SPIRIT Slovenija, organizacijo politično-gospodarski obiskov in gospodarskih delegacij. Ministrstvo podjetja podpira v vseh fazah njihove razvojne poti, in sicer s sofinanciranjem tržnih raziskav, nastopov na poslovnih dogodkih, preko spodbujanja domačih in tujih investicij ter sodelovanja v mednarodnih organizacijah, kot na primer v Evropski vesoljski agenciji (ESA). Ministrstvo trenutno pripravlja dva javna razpisa za sofinanciranje oblikovanja partnerstev s ciljem skupnega vstopa na izbrani tuji trg in za krepitev blagovnih znamk na tujih trgih.

Častni govornik Borut Pahor, bivši predsednik Republike, se je v govoru dotaknil položaja Slovenije danes in obetov za prihodnost. »Slovenija bo slavna. Je ugledna, varna, ima potencial. Predvsem pa ima nekaj, kar je še skrito, in to so ljudje. Ljudje so tisti, ki bodo naredili razliko v prihodnosti. Ko gledam mlade, vidim sposobnost analitike, empatičnost. Prihaja generacija, ki bo dala najboljše, ki bo znala peljati to državo naprej, tako politično kot gospodarsko. Pomembno je, da bodo v Sloveniji v prihodnje čim manjše socialne razlike. Če in kolikor bomo dali vam, podjetnikom, priložnost, da boste imeli ugodno poslovno okolje, ugodno davčno politiko, čim več svobodne gospodarske pobude, toliko bolj bo ta država uspešna. Zato vidim za Slovenijo svetlo prihodnost,« je dejal Pahor.

Vršilec dolžnosti direktorja agencije SPIRIT Slovenija Rok Capl je izpostavil: »Javna agencija SPIRIT Slovenija kot izvajalska institucija gospodarskega ministrstva ponuja številne programe za izvozno naravnana slovenska podjetja, ki želijo svoje poslovanje razširiti na tuje trge. Vsako leto organiziramo številne gospodarske delegacije, dneve dobaviteljev, skupinske predstavitve slovenskega gospodarstva na mednarodnih sejmih v tujini, B2B srečanja, seminarje, poslovne konference in poslovne forume, usposabljanja in izobraževanja, s katerimi podjetjem olajšamo vstop na izbrani tuji trg. To je še posebej dragoceno na oddaljenih trgih, kot so ZDA, Japonska, Združeni arabski emirati, kjer je naloga države, da skuša podjetjem čim bolj pomagati ter jim olajšati začetke poslovanja na teh trgih. Pri tem nam je v izdatno pomoč tudi mreža slovenskih poslovnih klubov v tujini. Vse naše aktivnosti skrbno prilagajamo potrebam podjetij ter s tem predstavljamo dobro oporo slovenskemu gospodarstvu pri internacionalizaciji njihovega poslovanja. Med uspehi v zadnjem času bi izpostavil največjo poslovno predstavitev Slovenije v vsej njeni zgodovini na svetovni razstavi Expo v Dubaju, ki ji bo sledila podobna v Osaki na Japonskem leta 2025. Močno izstopa tudi odmevna poslovno-investicijska konferenca Texas Feels Slovenia v Dallasu, ponosen pa sem tudi na našo nacionalno komunikacijsko kampanjo I feel Slovenia. Green. Creative. Smart., s katero Slovenijo uspešno postavljamo na svetovni zemljevid gospodarsko uspešnih držav.«

Na pobudo GZS je bilo pred kratkim sklenjeno zavezništvo med gospodarstvom, znanostjo in politiko za razvoj blaginje Slovenije, je povedala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. »Slovensko poslovno sfero želimo prepojiti z razmisleki in aktivnostmi, ki nas pomikajo navzgor po verigah vrednosti. Najbolj smiselna pot za to je uporaba znanja, ki pa ni samo sebi namen, zaprto v akademskih vitrinah, ampak je oplemeniteno z izkušnjami in namenjeno trgu in naj prispeva k rasti blaginje. Te velike besede, ki jim nihče ne more oporekati, ne pomenijo nič, če se podjetjem ne izplača delati z znanostjo in za znanost,« je pojasnila. Platforme, kot so trg BigScience, tehnološki parki in inkubatorji je označila kot  »igrišča« za razvoj, opredmetenje in preizkušanje idej za implementacijo in »trgovanje«.

Lastnik in direktor podjetja Podkrižnik group Iztok Podkrižnik je o konferenci povedal: »Konferenca kot je današnja so odlična platforma za izmenjavo izkušenj, pozitivnih praks kot tudi, da postavimo kakšne nove cilje za prihodnost. Slovenija ima številne priložnosti za lansiranje inovativnih produktov, seveda pa potrebuje usposobljene kadre. Slovenija je Alpska dežela, večina Evrope živi v tem prostoru, nas poznajo in razumejo. Zato verjamem, da si bomo tudi v prihodnje lahko odpirali vrata v tujino.« 

Osrednji govornik dr. Matevž Raškovič je dejal, da živimo v času zloveščih problemov z veliko različnimi deležniki, ki imajo različne poglede, vrednote, prepričanja. S temi problemi je treba znati živeti in jih znati upravljati. Usesti se je treba za skupno mizo in se o njih pogovarjati. Živimo tudi v tako imenovani globalni ekonomiji narativov. Zgodovina nas uči, da se vzorci skozi čas ponavljajo. Vprašati se moramo, kaj to pomeni za slovensko ekonomijo. V ekonomiji narativov je Nova Zelandija ugotovila, da je zelo pomembno, kako se predstavlja v svetu. Podobno velja za Slovenijo.« Ob tem je poudaril: »Podjetja, in to ne samo multinacionalke, se morajo vedno bolj ukvarjati z netržnimi strategijami, med drugim z vprašanji korupcije, populizma in netržnimi tveganji, in s tem z upravljanjem družbenih tveganj. Če smo pred desetletjem govorili o družbeni odgovornosti, danes govorimo o politični odgovornosti. Zlovešči problemi zahtevajo sodelovanje, razumevanje in poslušanje deležnikov. Zahtevajo zavedanje moralne odgovornosti odločevalcev. Ugotavljamo, da mednarodna podjetja postajajo strelovodi za nezadovoljstvo v družbi, za globalizacijo, vedno več elitizma. Postajajo tudi strelovodi za politike identitet in s tem vse bolj oblikujejo družbene identitete.«

 

Na prvem panelu so sogovorniki govorili o pomenu prepoznavnosti države v svetu in vplivu na posamezna podjetja za doseganje večje konkurenčnosti. Državni sekretar Matevž Frangež, dr. Tomaž Rotovnik, Skylabs, dr. Iztok Seljak, Hidria Holding in predsednik Združenja manager, Iztok Podkrižnik iz isto imenskega podjetja ter Nuša Pavljinek iz Roto Group so izpostavili hiter tempo globalnih sprememb, ki predstavljajo izzive za podjetja, a so obenem lahko tudi prednosti. Kot so sogovorniki sklenili, je naša priložnost ne samo v večanju globalne prepoznavnosti temveč tudi v miselnosti. Pozitivni odnos do priložnosti, povezovanje in samozavest so elementi na katere stavijo, da nas lahko pripeljejo na vodilna mesta. Izpostavljeno je bilo zanimivo vprašanje, kako povezati dobre zgodbe, ki jih imamo. Govorci vidijo priložnost v tem, da sami ustvarjamo svoje priložnosti prej kot pa nam bi jih ustvarili izzivi in globalni trendi, država pa jim pri tem ustvarja stabilen steber in zaledje. Zaključek panela je bil usmerjen v zanamce in priložnosti odnosov do tehnologije in narave, ki sta jim dani. Zelene inovacije so nas pripeljale v ta trenutek, na njih pa je priložnost, da s predanostjo in zavedanjem naravnih danosti ter visokotehnološkim znanjem ustvarijo nove priložnosti na področju zelene tehnologije.

Panel »Kam in kako na tuje trge« je naslovil potenciale povezovanja slovenske športne odličnosti z gospodarsko promocijo. »Izvoz je hrbtenica slovenskega gospodarstva, vendar ga je v 80 odstotkih osredotočenega na EU in Zahodni Balkan,« je povedal generalni direktor na zunanjem ministrstvu dr. Slobodan Šešum. Predstavil je pomoč gospodarske diplomacije podjetjem pri krepitvi gospodarskega sodelovanja v tujini. Generalni direktor na gospodarskem ministrstvu Jernej Salecl je izpostavil pomen podjetniškega duha in pomen nišne promocije slovenske industrije, kot na primer vesoljskega sektorja. V.d. direktorja agencije SPIRIT Slovenija Rok Capl je predstavil finančne spodbude za slovenska podjetja. »Bodimo samozavestni, prizadevajmo si biti prvi in se umeščati višje v verige dodane vrednosti. Gospodarstvo je tisto, ki narekuje naše trende,« je poudaril Capl. Direktor podjetja Comark Branko  Butala pa je predstavil uspešen logistični projekt prevoza transformatorjev v Vietnam.

V panelu o vključevanju zasebnega sektorja v mednarodne programe in mednarodno razvojno sodelovanje so se predstavniki različnih mednarodnih organizacij strinjali, da zasebni sektor lahko igra ključno vlogo pri razvojni in humanitarni pomoči. Na ta način pokažejo svojo družbeno odgovornost in prispevajo k reševanju družbenih in razvojnih izzivov, hkrati pa to podjetjem prinaša nove poslovne priložnosti in nova partnerstva, ki pripomorejo k poslovnemu razvoju. V prihodnje bi bilo potrebno več povezovanja in ustvarjanja partnerstev med EU, Organizacijo Združenih narodov za industrijski razvoj, Norfund in z razvojnimi institucijami, kot sta Evropska investicijska banka in Evropska banka za obnovo in razvoj. Tudi majhna in srednje velika podjetja z edinstvenimi strokovnimi znanji in izkušnjami se lahko vključujejo v razvojne projekte, kar dokazuje primer podjetja GeoCodis, ki uspešno sodeluje z državami podsaharske Afrike. Možnosti za sodelovanje se kažejo tudi v okviru infrastrukturnih projektov strategije Global Gateway, ki bo podrobneje predstavljena v okviru Slovenskih razvojnih dnevov, ki bodo potekali 2. in 3. oktobra v Ljubljani.

Sogovorniki na panelu o tržnih nišah za inovativne in visokotehnološke rešitve pa so se strinjali, da znanost ni le orodje, ki ga na eni strani še premalo uporabljajo podjetja za višji tehnološki preboj, temveč je lahko obenem tudi naročnik in kupec produktov in rešitev. Tanja Permozer, vodja slovenske vesoljske pisarne na gospodarskem ministrstvu, je spregovorila o odličnem povezovanju industrije, inštitutov in univerz na področju vesolja, kjer tudi velika podjetja ne morejo delovati sama. Pri tem je poudarila, da »v vesolju ni pomembna velikost, temveč drznost, inovativnost, razvoj, kadri.« Z vesoljem je povezano vse, kar je ponazorila na primeru teflona, razvitega za rakete, in dodala, da v vesolju napake niso dovoljene. »Slovenska industrija je dokazala, da je sposobna konkurirati za sredstva ESA,« je bil jasen  Stephen Airey, vodja oddelka za zmogljivosti in podporo državam na Evropski vesoljski agenciji. Vsak evro investicije v vesolje pomeni neposreden multiplikativni učinek, ki je tri do štirikraten. »Moraš biti nor, če nisi zraven, vsaj v partnerstvih, da rasteš z njimi,« je sodelovanje na področju vesolja komentiral dr. Jernej Pintar, direktor Tehnološkega park Ljubljana. Šampiona je treba prepoznati in ga podpreti, je bil jasen, saj se na tak način rojevajo zmagovalci. Mihael Gornik, vodja TQM v DEWESoft d.o.o. in direktor Katapult d. o. o. je kot pozitivno ocenil povezovanje pospeševalnikov, kar omogoča medsebojno učenje. Marko Grobelnik, glavni tehnični direktor na Inštitutu Jožef Štefan je izpostavil problem počasnosti regulatorjev. ChatGPT je označil »kot nekakšen gozdni požar, ki se širi po svetu.« Pri čemer nas bo tsunami dosegel nekje po poletju, ko se tej tehnologiji ne bo mogoče več izogniti. Slovensko gospodarstvo je po mnenju Same Tume, uradnik za zvezo (ILO) s CERN in vodja prodaje in marketinga, Bureau Veritas, že sedaj dokaj uspešno pri sodelovanju s CERN. Priložnosti vidi predvsem na področju elektronike, software in podpornih storitev.

Poleg tega pa so se kot primeri dobrih praks prodiranja na različne trge sveta predstavili podjetja CETIS, SoftNET,  BreakThrough in SkipQ ter Tosama.

VIR: Inštitut za strateške rešitve (ISR)