Bart Van Reyn dirigent

Liesbeth Devos sopran

Peter Gijsbertsen tenor

James Newby bariton

Ana Dolžan koncertna mojstrica

Jerica Bukovec priprava zbora

Spored

Joseph Haydn (1732-1809)

Stvarjenje, Hob. XXI:2(1796-1798)

Joseph Haydn, najstarejši izmed trojice velikanov dunajskega klasicizma, predstavlja poseben mejnik med iztekajočim se barokom in prebujajočim se klasicizmom. Usoda ga je vodila na dvor Nikolaja I., princa Esterházyja, kjer je leta 1761 zasedel mesto vicekapelnika, 1766 pa kapelnika. Stalna prisotnost dvornih orkestrskih moči mu je omogočala redno preizkušanje in izpopolnjevanje vedno novih, inovativnih kompozicijskih rešitev in glasbenih idej. Čeprav so mu sloves, tako danes kot v času njegovega življenja, prinesla predvsem njegova instrumentalna dela - njegov prihod v London leta 1791 je povzročil senzacionalen odziv, navsezadnje pa ga danes slavimo ne le kot "očeta simfonije", temveč tudi kot "očeta godalnega kvarteta" -, pa mu je panevropski zvezdniški status priskrbel prav oratorij Stvarjenje (Die Schöpfung).

Stvarjenje je bilo širšemu občinstvu prvič predstavljeno leta 1799 v dunajskem Burgtheatru. Predtem je bilo nekajkrat že izvedeno v okviru zasebnih priložnosti. Reči, da je bilo občinstvo povsem prevzeto, je omiljevanje odziva: očaranost Dunajčanov naj bi bila tolikšna, da si je bil še orkester primoran vzeti nekaj minut premora.

Tudi ljubljansko občinstvo ob prvi izvedbi ni ostalo ravnodušno. Oratorij je bil v Ljubljani prvič izveden 25. decembra 1801 in požel tolikšno občudovanje, da je ponovitev sledila že na prvi večer novega leta 1802. Vsaj odlomke so v nadaljnjih desetletjih poznali tudi po drugih krajih na Slovenskem, kar potrjujejo ohranjeni rokopisni prepisi v Mariboru, na Ptuju in v Celju. "Nesmrtni skladatelj Haydn", kot ga je poimenoval prvi zgodovinar ljubljanske Filharmonične družbe Friedrich Keesbacher, je bil zavoljo svojega izjemnega ugleda častni član mnogih evropskih glasbenih združenj, leta 1800 pa ga je, kot enega prvih, v svoje vrste povabila tudi leta 1794 ustanovljena Filharmonična družba.

Celoten oratorij je platno, na katerem Haydn z barvito glasbeno paleto oživi bitja in naravne pojave: silne viharje, ognjene bliske in uničujoče nalive napoveduje švigajoče valovanje godal, šarmantne figure posnemajo gibanje in oglašanje živali, pihala v tradicionalnem ritmu sicilijanskega plesa ustvarjajo pitoreskno pastoralno vzdušje pašnikov. Kot pri tonskem slikanju ga kompozicijski prijemi Händlovih oratorijev navdihujejo tudi pri rabi mogočnih zborovskih zaključkov, ki zaokrožajo posamezne dneve ter vsakega od treh delov oratorija. Celotna pripoved doseže vrhunec v verjetno najzmagoslavnejšem "Pojte Gospodu vsi glasovi" ("Singt dem Herren alle Stimmen"), ki s triumfalnim tutti sklene pripoved o začetku sveta. Stvarjenje je optimistično, na trenutke igrivo in nedolžno naivno delo, idiličen prikaz začetka sveta in človeštva, ki je v svoji srži sovpadalo z ideali razsvetljenstva in bilo - ter seveda je - univerzalno spoštovano, kot je spoštovan tudi skladatelj sam. "Naj živi 'papa' Haydn, naj živi glasba!"

PR: Slovenska filharmonija