Izjava predsednika Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Romana Žvegliča po današnji seji Upravnega odbora KGZS.
(Ljubljana, 16. marca 2022) – »Kmetje smo zelo zaskrbljeni nad trenutnimi razmerami, ki so posledica vojne v Ukrajini. Dejstvo je, da za višanje cen moke in mlevskih izdelkov nismo krivi kmetje. Lani poleti smo pšenico prodali po slabih 20 centov na kilogram. Tisti, ki je to pšenico lani kupil, se sedaj obnaša tržno, in jo prodaja po 42 centov. Kot kaže, so v vsaki vojni vojni dobičkarji.
Še bolj zaskrbljujoč je položaj pri oljnicah, kjer smo v veliki meri odvisni od uvoza iz Ukrajine. Ne vemo, kaj se bo zgodilo v Ukrajini in kakšna bo tam možnost za letošnjo setev. Države na različne načine rešujejo nastali položaj. Čeprav smo znotraj EU zavezani skupnemu trgu, se vsak ravna po načelu, da je treba najprej poskrbeti za svojo državo in šele potem so na vrsti drugi.
Tudi pri nas moramo takoj sprejeti določene ukrepe za izboljšanje samooskrbe in prehranske varnosti. Razlika med samooskrbo in prehransko varnostjo je v tem, da prehransko varnost lahko zagotovimo z uvozom. A če tega ni, so trgovske police prazne. Zato je v Sloveniji treba prevetriti tiste ukrepe skupne kmetijske politike, ki kmete preveč omejujejo. S tem bodo imeli kmetje možnost pridelati več hrane za trg.
Če smo v času epidemije prav kmetje nosili največje breme prehranske krize na račun odkupnih cen, tega sedaj nismo več pripravljeni. Zahtevamo, da imamo normalne odkupne cene, ki naj temeljijo na kalkulacijah Kmetijskega inštituta Slovenije. Če v tej državi velja zakon o minimalni plači, je nujno, da imamo tudi kmetje pokrite vsaj stroške pridelave. Letošnja setev bo draga in zahvaljujemo se vladi za hiter odziv in omejitev cen energentov, kar bo za malenkost omejilo stroške pridelave hrane.
Dodaten problem je izredno visoka cena mineralnih gnojil. Tukaj sicer ne bo možno poseči z nižjimi cenami, a si želimo, da nam vlada pomaga vsaj pri njihovi dobavi. A kljub vsemu bomo kmetje toliko vložili v pridelavo hrane le, če bodo temu sledile odkupne cene. Slaba izkušnja je bila v času epidemije, ko je bila s strani države spodbujana pridelava zelenjave. Kaj se je zgodilo? Tisto leto smo podorali veliko zelenjave in v bioplinarne odpeljali na tone krompirja, ker prodaja zaradi zaprtja javnih ustanov in uvoza od drugod ni bila možna.
Zato kmetje rabimo zavezo, da se bodo pridelki slovenskih kmetov odkupili po primernih odkupnih cenah in smo pripravljeni posejati več.
Imamo izjemno malo ornih površin. Te lahko preprosto povečamo z opustitvijo obvezne prahe. Odprava prahe bi omogočila, da že letos spomladi na teh površinah zasejemo oljnice. Treba je pregledati tudi območja trajnega travinja in jih tam, kjer niso nujna zaradi biotske raznovrstnosti, preorati in s tem lahko povečamo orne površine. Površin na območjih trajnega travinja je v Sloveniji okrog 20.000 ha. Če jih samo pol preorjemo, lahko hitro dobimo 10.000 ha površin za pridelavo žit in oljnic. Je pa tukaj seveda problem zaščite pridelave na teh območjih pred divjadjo in zvermi.
Sicer pa moramo opozoriti tudi na težave drugih panog v kmetijstvu, predvsem v perutninarstvu, prašičereji in govedoreji. Predvsem opozarjamo na velike težave kmetij, ki so v zadnjem času veliko vlagale. Prvotno načrtovani stroški so se povečali, prihodki bodo manjši, zato je nujen posluh s strani vlade, da pravočasno sprejme blažilne ukrepe, ki bodo omogočili obstoj tem kmetijam.«
