Milan Golob

NAPOVEDUJEMO RAZSTAVO

4. avgust–30. september 2023 / UGM Studio, Trg Leona Štuklja 2

otvoritev: petek, 4. avgust 2023, 19.00
Samostojna razstava Milana Goloba v UGM Studiu predstavlja avtorjevo delo zadnjih dveh desetletij: razstavil bo tretjino slik iz tega obdobja (pribl. 550 slik manjšega formata), tri video/avdio dela in seznam naslovov slik, ki še niso naslikane (pribl. 6.500 naslovov).Pred približno dvajsetimi leti je Milan Golob prvič naključno naslikal štiri kroge. Odtlej ostajajo stalnica v njegovem ustvarjanju. Njegove slike manjših formatov kažejo različno dinamiko med barvo, ozadjem, naslikanimi krogi, geometrično mrežo in ostalimi elementi. Vsak najmanjši detajl šteje. Ko je slika gotova, ji avtor podeli naslov, ki je enako pomemben kot sama slika. Naslove za slike je umetnik sprva poiskal med osebnostmi s področja umetnosti, literature, zgodovine, znanosti ipd., sedaj pa jih večinama najde na potovanjih – predvsem ob obiskih pokopališč. Naslov slike je lahko recimo: Joan Beaufort (1407–1445), Zmago Jeraj (1937–2015), Sylvia Plath (1932–1963), Ljubica Rafajlovič (1932–1958), Boro Đukić (1951–2013), Hafsa Mouini (2014–2014) … V istem prostoru in v isti vrsti se na razstavi torej lahko znajdejo druga ob drugi slika, poimenovana po škotski kraljici, slovenskem slikarju, ameriški pesnici, neznancu in neznanki ter otroku – če za primer vzamemo zgornji naključni izbor. Nekakšna avtorska različica mrtvaškega plesa. V ta ples, ki ne pozna omejitev spola, starosti, prostora ali časa, vsak udeleženi in vsaka udeležena vstopa le s peščico koordinat: z imenom, priimkom, letnico rojstva in letnico smrti. Štiri točke, štirje krogi na platnu nekega življenja.Slike Milana Goloba vzpostavljajo nenavadno matriko povezav, v kateri morda za hip prestrežemo poblisk nekega višjega reda. Zveza med imenom in priimkom je in obenem ni naključna. Leto nastanka slike je in ni naključno. Prostor, ki ga zariše pomišljaj med letom rojstva in letom smrti je hipnotično nabit in tudi nedoumljivo odprt proti neznanemu. V presekih teh koordinat morda zaslutimo razsežnost in preplet človeških življenj v določenem prostoru in času – in tudi onkraj.Ustvarjanje Milana Goloba napajajo številna besedila s področja umetnosti, znanosti in duhovnosti. V svojem delu na izviren način spaja konceptualno izhodišče s tradicionalnim slikarstvom (ki se mu posveča predvsem ponoči). Na tanki črti med umetnikom čudakom in fizikom filozofom tako njegovo nočno delo počasi izrisuje veliko koordinatno mrežo povezav med zemeljskimi in onostranskimi (med)prostori. Na pričujoči razstavi si jih ogledujemo (ne)naključni obiskovalci – vsi kandidati za naslov slike. To nas, bolj kot bi si morda želeli, povezuje s koordinatno mrežo in prebuja spoznanje o minljivosti, dragocenosti in enkratnosti. Nas tukaj in njih tam.Milan Golob (r. 1963) je leta 1987 diplomiral na Oddelku za fiziko Fakultete za naravoslovje in tehnologijo (FNT, danes FMF) v Ljubljani. Nato je 1993 diplomiral še na Oddelku za slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost (danes ALUO) v Ljubljani. Od januarja 1996 do decembra 2000 je bil urednik revije za likovno umetnost Likovne besede. Razstavlja na samostojnih ter skupinskih razstavah, tako doma kot v tujini. Je dobitnik več priznanj in nagrad, kot so študentska Prešernova nagrada za slikarstvo (1992), Henkel Art Award – Nominee (2005), štipendija sklada Pollock-Krasner (2003), delovna štipendija Ministrstva za kulturo RS (2007). Živi v Radencih in ustvarja v bližnjih Kupšincih.Več →

Sladki protokoliZADNJA PRILOŽNOST!
do 29. julija 2023 / UGM Studio, Trg Leona Štuklja 2
Razstava Sladki protokoli na ogled samo še ta teden od ponedeljka do petka med 11.00 in 18.00 ter v soboto med 11.00 in 13.00 v UGM Studiu na Trgu Leona Štuklja 2. Razstava predstavlja štiri projekte umetnic in umetnikov mlajše generacije, ki so v letih 2021 in 2022 nastali v okviru programa U30+ Zavoda za sodobne umetnosti Aksioma. Gre za nadaljevanje kontinuitete uspešnega sodelovanja med Aksiomo in Umetnostno galerijo Maribor. Umetniška dela platforme FaceOrFactory (Eva Smrekar, Aljaž Rudolf) ter umetnic in umetnikov Tamare Lašič Jurković, Dorijana Šiška in Andreja Škufce so po samostojnih predstavitvah v Aksiominem projektnem prostoru tokrat prvič sopostavljena v zaokroženo celoto.Več →

Torkova ustvarjalnica / Hladne in sladke slikarske tehnikeNAPOVEDUJEMO
torek, 1. avgust 2023, 10.00-12.30 / UGM, Strossmayerjeva ulica 6
Na torkovih ustvarjalnicah sklepamo prijateljstva z likovnimi umetninami in drug z drugim, ko se o njih pogovarjamo ter delimo zamisli o njihovi sporočilnosti. Nato pa nova spoznanja in doživetja izražamo v likovnem jeziku.Otroci, ste že slikali z obarvano ledeno kocko? Ali veste, kaj se zgodi, če barvi dodamo sladkano vodo? Tokrat bomo na ustvarjalnici eksperimentirali s slikarskimi tehnikami, materiali in orodji, ki jih lahko sicer najdemo tudi v kuhinji. Ob tem pa se bomo še naučili, kaj pomeni abstraktno slikarstvo.cena: 6 € (v ceno je vključena tudi malica)
prijava: 02 229 46 93, blagajna@ugm.siVeč →

Natalija Juhart Brglez / Nepredvidljiva mestaAKTUALNA PRODAJNA RAZSTAVA
do 10. septembra 2023 / UGM Šop, Strossmayerjeva ulica 6
Natalija Juhart Brglez, ki v umetniški prostor vstopa z inovativnim pogledom izvijanja perspektive, v svojih grafičnih serijah redefinira znane podobe mest v novo prostorsko realnost. Najprej Benetke in Pariz, nato Ljubljana in sedaj tudi Maribor! S skrbno premišljenimi in večpomensko »uporabljenimi« likovnimi prvinami, kot so krog, šrafure, predvsem pa črta in barva se v spretnem izmikanju objektivno dogovorjenega odpira osebnemu doživetju. Zakaj je definicija prostora danes tako pomembna, komu pripada, ali je javen, zaseben, ženski? Avtorica se jasno vzpostavlja kot graditeljica in stvariteljica, vendar točko pogleda z gledalcem vred vselej spretno tudi pozicionira kot del celote. Natalija Juhart Brglez še dodaja: »Želim doseči občutek pomiritve ob dejstvu, da smo si različni in da stvari doživljamo na več različnih načinov«Več →

Borut Hribar, kipar in fotografAKTUALNA RAZSTAVA
do 24. septembra 2023 / UGM Kabinet, Strossmayerjeva ulica 6
V UGM Kabinetu smo podaljšali razstavo Boruta Hribarja, ki je na mariborskem likovnem prizorišču kot kipar aktivno deloval predvsem v desetletju po drugi vojni, danes pa je le malo poznan. Razstavljeno gradivo je − z nekaj izjemami − Umetnostni galeriji Maribor podarila umetnikova hči, ga. Martina Šubic. Aktualna razstava je tudi prva priložnost za celovitejšo predstavitev umetnika.Borut Hribar (1907–1983) se je rodil v Ljubljani, družina pa se je v Maribor preselila kmalu po prvi svetovni vojni. Bil je kipar samouk, ukvarjal pa se je tudi z umetno obrtjo, keramiko in fotografijo. Prvega likovnega pouka je bil deležen pri kiparju Francetu Ravnikarju (1886–1948), ki je služboval kot strokovni učitelj risanja na mariborski realni gimnaziji. V mariborskem likovnem življenju ga srečamo že pred drugo svetovno vojno.Več →

VIR: UGM