Koordinacija novinarskih sindikatov Radiotelevizije Slovenija se je odzvala vabilu na 21. izredno sejo Odbora DZ za kulturo o finančnem stanju na RTV. V imenu Koordinacije novinarskih sindikatov in Sindikata novinarjev Slovenije je skupno stališče predstavila radijska sindikalna zaupnica Nataša Štefe.
Koordinacija novinarskih sindikatov Radiotelevizije Slovenija se je odzvala vabilu na 21. izredno sejo Odbora DZ za kulturo o finančnem stanju na RTV. V imenu Koordinacije novinarskih sindikatov in Sindikata novinarjev Slovenije je skupno stališče predstavila radijska sindikalna zaupnica Nataša Štefe.
Novela zakona o RTV je sicer zmanjšala politične pritiske znotraj RTV-ja in na stavkajoče, a nikakor ni prinesla dolgoročne stabilnosti in vzdržnega financiranja. Politični pritisk oziroma poskus strankarskega prevzema prejšnjega vodstva RTV-ja je bil dejansko tudi finančni pritisk na največji javni medij v državi, kar zdaj razkrivajo rdeče številke in alarmantnost pred skorajšnjo nelikvidnostjo zavoda.
Trenutni finančni pritisk pa se neposredno prevaja tudi na pleča in zadovoljstvo ali še bolj slikovito, na zdravje zaposlenih. Ob čemer seveda novinarji in drugi zaposleni nikakor nismo žrtve, jasno nam je, da si svoj ugled gradimo le in zgolj s profesionalnim delom. Z našo kredibilnostjo. A to je mogoče le v dokaj predvidljivem, stabilnem, kreativnem in profesionalnem okolju. Na vse to ter na načrtno finančno in kadrovsko siromašenje RTV-ja pod prejšnjim vodstvom novinarski sindikati opozarjamo tudi s stavko, ki traja že leto in pol, od 23. maja lani.
V zaskrbljujoči slovenski medijski krajini nestrateških zasebnih lastnikov stanje in pogoji dela na RTV niso najslabši. Niso pa dobri. Zaposleni opravljajo dvojne zadolžitve, tudi za sodelavce, ki so morda na daljši bolniški odsotnosti; uredniki so poleg uredniškega dela še novinarji za polni delovni čas; če pa je treba, pa tudi tajnice. Ob seveda trenutno veljavnem sklepu uprave, da do sprejema Programsko-produkcijskega načrta za 2024 ni nadurnega dela in nagrajevanja za presežno delo oziroma odrejanja povečanega obsega dela. Kar velja za vse zaposlene – ne le za novinarje. Oprema in tehnologije za delo na RTV je pogosto zastarela, vlaganj v boljšo opremo ali izobraževanja, ki so za vsakega novinarja nujnost, so preredka,
Ampak seveda nas vse upravičeno ob tem soočajo z zahtevami po kakovostnem programu. To se ustvarja na terenskem delu, z dobro mrežo dopisništev doma in v tujini, z močnimi regionalnimi centri in programi, s sodobno opremo, s sodobnimi načini dela in pogledi, nenazadnje tudi s pritokom novih honorarnih sodelavcev in študentov. Tudi s profesionalnim in kritičnim ločevanjem kakovostnega od manj kakovostnega, z odličnimi analizami in raziskavami, preverjanji, z odličnim uredniškim delom itd. Novinarji in novinarke, delavci na RTV že dve leti delamo in ustvarjamo v stanju izrednih pogojev, kriznih razmer, zdaj torej še finančnih pritiskov.
Dejstvo, da se novela zakona o RTV v ničemer ni dotaknila financiranja je del problema. Ravno stabilno in zadostno financiranje največjega javnega medija in največje kulturne institucije v državi sta namreč ključna za obstoj in razvoj neodvisne in javne radiotelevizije. Takšne, kot si jo slovenska javnost, plačniki RTV-prispevka tudi zaslužijo. Takšne, za kakršno so se na referendumu pred letom dni izrekli volivci in volivke. Hkrati brez stabilnega financiranja, ki je nujni ne pa tudi zadostni pogoj, ni mogoče popolnoma uresničiti prve stavkovne zahteve stavkajočih novinarjev, tj. novinarska, uredniška in institucionalna avtonomija. Brez finančne ne more biti institucionalne avtonomije. Med stavkovnimi zahtevami so tudi pogajanja za dvig najnižjih plač ter ohranitev zaposlenosti, nadomeščanje upokojitev. S stavko smo zahtevali kadrovsko in razvojno politiko zavoda.
Sindikati nasprotujemo reševanju finančne luknje z morebitnim krčenjem programov in enot, ali nadaljnjemu zmanjševanju števila zaposlenih in honorarnih sodelavcev. V zadnjih dveh letih je RTV Slovenija, ki je tudi največja kulturna institucija v državi, tudi zaradi slabih odnosov in neprofesionalnih delovnih razmer zapustilo že okoli 10 odstotkov vseh zaposlenih, odhodi in zgodnje upokojitve po programu presežnih delavcev se nadaljujejo, zaradi nizkih plačnih razredov številna delovna mesta v hiši niso več privlačna. To pomeni še nadaljnjo kadrovsko in finančno oškodovanje javnega medija, ki je zaradi nezakonitega in negospodarnega delovanja prejšnjega vodstva RTV, prejšnjega programskega in nadzornega sveta že oškodovano.
Do zdaj se je vsaka politična oblast bolj ali manj otepala vprašanja zadostnega financiranja edine javne radiotelevizije v državi. Podobno je z izvrševanjem stavkovnega sporazuma iz leta 2018, skladno s katerim so se tudi javnim uslužbencem na RTV dvignile plače, toda primerno financiranje zavoda, ki je v skoraj izključni pristojnosti ustanovitelja, se temu ni prilagodilo, višina RTV-prispevka ostaja že 12 let nespremenjena. Trenutno so v teku tudi pogajanja o plačah javnih uslužbencev z vlado, pri katerih bo zelo verjetno prišlo tudi do neke uskladitve z inflacijo.
Številni zaposleni, in zaposlene – redno ali honorarno – na javni RTV smo z organiziranim uporom in stavko na svoja ramena prevzeli odgovornost in se zavzeli za svoje pravice in avtonomijo, za profesionalno delo in dostojanstvo, za javni interes ter pravico vseh nas do obveščenosti. Sprašujemo se, kdaj bo svojo odgovornost in dolžnost opravil ustanovitelj, kot mu to nalaga tudi zakon o radioteleviziji.
Novinarji in novinarke, zaposleni in zaposlene na RTV, zahtevamo izpolnjevanje zakonskih dolžnosti, odgovorno in premišljeno ravnanje ustanovitelja, pa tudi uprave, sveta RTV, direktorjev in nenazadnje vseh odgovornih urednikov. Bistveno je, da vsi našteti slišijo tudi zaposlene na RTV, ki lahko le v stabilnih razmerah z jasno strategijo in vizijo odločevalcev ustvarjamo za sodoben javni servis, za profesionalno in odgovorno novinarstvo, ne zaradi nas samih pač pa ker je to v interesu javnosti, državljanov in državljank. Nenazadnje države in demokracije.
V Ljubljani, 6. decembra 2023
VIR: DNS
