Johann Hari v knjigi “Ukradena pozornost“( Zakaj se ne moremo zbrati – in kako znova pridobimo zmožnost poglobljenega razmišljanja) iz leta 2022 raziskuje dejavnike, ki pomagajo in ovirajo koncentracijo in pozornost, ter trdi, da ljudje nenehno izgubljamo sposobnost osredotočanja.

1. Knjiga je globok skok v enega najbolj aktualnih psiholoških problemov današnjega časa, poln dejstev in idej, izraženih v energičnem slogu, v duhu sloga prostega plezanja – vedno na robu! Avtor je potoval po vsem svetu, da bi se pogovarjal z raziskovalci, opustil pa je tudi uporabo telefona in računalnika ter tri mesece preživel v Provincetownu brez prisotnosti zaslonov. Slednje je bilo osvobajajoče, saj mu je ponovno omogočilo branje knjig, ustvarjalne misli in dober spanec. Žal pa ti učinki niso trajali dolgo, ko se je ponovno povezal z realnim svetom. Potrebno bo torej najti trajne oblike odklopa od zaslonov in spodbujanja fokusa.
2. Naša zmožnost posvečanja pozornosti se zmanjšuje. Nekaj lahko naredimo sami, veliko pa bi bilo potrebno urediti na sistemski ravni. In tukaj je potreba po aktivnem državljanjstvu.
3. Najdemo kar nekaj konkretnih napotkov za ukrepanje – na lastni, korporativni in državni ravni.
4. Harijeva knjiga je pomemben prispevek k razpravi o tem, kako si lahko povrnemo pozornost pred dejavniki, ki jo uničujejo. Samo vedeti jih, pa ni dovolj – potrebno jih je uvesti v svoje življenje in življenje vseh, ki so nam ljubi.
5. Razdrobljeno stanje naše pozornosti ima bolj zahrbtne vzroke in bolj drastične posledice, kot ste si kdajkoli predstavljali. Družbeni mediji so še posebej pogubni in Hari ponuja številne zastrašujoče primere.

1. “Približno 57 odstotkov Američanov v običajnem letu ne prebere niti ene knjige.”
2. “Tristan me je naučil, da so telefone, ki jih imamo, in programe, ki delujejo na njih, namenoma zasnovali najpametnejši ljudje na svetu, da bi čim bolj pritegnili in zadržali našo pozornost.”
3. “Če torej veliko časa porabite za preklapljanje, potem dokazi kažejo, da boste počasnejši, da boste naredili več napak, da boste manj ustvarjalni in da si boste manj zapomnili, kar boste naredili.”
4. “O natančnem obsegu izgube spanca poteka znanstvena razprava, vendar je Nacionalna fundacija za spanje izračunala, da se je količina spanca, ki ga imamo, v samo sto letih zmanjšala za 20 odstotkov.”
5. “Ni mogoče spremeniti vsega, s čimer se soočimo, vendar ni mogoče spremeniti ničesar, dokler se ne soočimo.”
6. “Demokracija zahteva sposobnost prebivalstva, da je dovolj dolgo pozorno, da prepozna resnične probleme, jih loči od fantazij, predlaga rešitve in od svojih voditeljev zahteva odgovornost, če jih ne uresničijo.”
7. “Več knjig kot ste prebrali, bolje ste znali brati čustva drugih ljudi. To je imelo velik učinek. To ni bil samo znak, da ste bili bolje izobraženi – saj branje neleposlovnih knjig, nasprotno, ni vplivalo na vašo empatijo.”
8. “V razmerah nizkega stresa in varnosti bo tavanje po mislih darilo, užitek, ustvarjalna sila. V razmerah velikega stresa ali nevarnosti pa bo tavanje misli muka.”
9. “Mislim, da ni naključje, da se je ta kriza pozornosti zgodila hkrati z najhujšo krizo demokracije po tridesetih letih prejšnjega stoletja. Ljudi, ki se ne znajo osredotočiti, bodo bolj pritegnile poenostavljene avtoritarne rešitve – in manj verjetno je, da bodo jasno videli, ko bodo te spodletele. Svet, poln državljanov, ki jim primanjkuje pozornosti in izmenično uporabljajo Twitter in Snapchat, bo svet kaskadnih kriz, v katerem se ne bomo mogli spopasti z nobeno od njih.”
10. “Osamljenost ni fizična odsotnost drugih ljudi – je občutek, da z nikomer ne deliš ničesar, kar je pomembno.”