Razstava morda po obsegu ni velika ali umeščena v stalno postavitev, niti vsebinsko ne prinaša izjemnih odkritij, a pomeni kljub temu inovativen in svež, ter na slovenskem prostoru povsem nov pristop k muzealstvu in vključevanju skupnosti v delo muzeja. Našo razstavo so namreč pripravili udeleženci andragoškega programa, poimenovanega Muzej za zelence, ki ga je Notranjski muzej Postojna pripravil v sodelovanju z Ljudsko univerzo Postojna. 

Kustosi in muzejski delavci se pogosto soočamo z najrazličnejšimi mnenji in komentarji obiskovalcev, kako in zakaj na razstavi ni uporabljeno to ali ono gradivo, zakaj je zasnova takšna, kot je, zakaj smo se odločili za ta ali oni poudarek... Prav zaradi tovrstnih dilem obiskovalcev, se je porodila osnovna ideja Muzeja za zelence - vključevanje, namesto pojasnjevanja in sodelovanje namesto pokroviteljskega pristopa. 

Posebnost programa Muzej za zelence je ta, da so bili k muzejskemu delu - pripravi in postavitvi razstave - povabljeni amaterji, torej >>nekustosi«, ljudje, ki se z razstavami nimajo praktičnih izkušenj. Povabili smo vse zainteresirane »zelence<«<, da sodelujejo v muzejskih procesih, ki so laični javnosti običajno nedostopni. Ob tem dobijo priložnost, da se konkretneje seznanijo z delom kustosov, spoznajo muzejsko zakulisje in se na ta način, skozi lastno izkušnjo, poistovetijo z muzejskim poslanstvom. 

V programu so sodelovale štiri udeleženke, ki so si same izbrale temo razstave in se pod vodstvom mentorice kustosinje Ane Čič lotile raziskovanja. Njihovo delo je zajemalo iskanje virov in literature ter pripravo besedil, mentorica pa jih je pri tem usmerjala. 

Kar najširše sodelovanje skupnosti v delo muzeja pa je pomenila tudi odločitev, da si naslov razstave izberejo kar obiskovalci sami. Na podlagi anket, ki so bile objavljene na socialnih omrežjih muzeja, je bil tako izbran naslov razstave: Kamen na kamen - palača! 

Razstava je odličen primer sodelovanja zelo različnih ljudi s skupnimi zanimanji za zgodovino in kulturo, ki so z razstavo po svojih najboljših močeh prispevali k širjenju znanja in spoznanj muzealstva. Hkrati pa gre tudi za praktičen primer sledenja novi definiciji muzeja, ki ga je leta 2022 sprejel Mednarodni muzejski svet: »>/.../Muzeji so odprti za javnost, dostopni in vključujoči ter spodbujajo raznovrstnost in trajnostni razvoj. Delujejo in komunicirajo etično, profesionalno in v sodelovanju s skupnostmi, pri čemer omogočajo raznovrstne izkušnje za izobraževanje, uživanje, premišljevanje in širjenje znanja.« 

Kustosinja Ana Čič, mag.prof.zgo. 

VIR: Pedagoško andragoški oddelek Notranjskega muzeja Postojna