»V avtošoli pripravimo voznika tako, da mu povemo, kaj je prav in kaj narobe. Novopečeni šofer razume, kaj je kultura vožnje ali varnostna razdalja, zakaj so pomembne omejitve hitrosti, kakšen je problem alkohola, drog in tako naprej,« razlaga Borut Žagar iz avtošole Šmarca. A potem se ta voznik sooči z realnostjo in začne svojo vožnjo prilagajati drugim. Toda drugi udeleženci v prometu ne upoštevajo omejitev, imajo prekratko varnostno razdaljo, prehitevajo, kjer ne smejo ...  

 

»Tistim, ki se šele učijo, je težko razumeti, da bodo na izpitni vožnji vozili bolje kot povprečen voznik v Sloveniji. To je ena bistvenih stvari, ki jih morajo novi šoferji ponotranjiti: ne posnemajte drugih, vozite po svoji pameti!« je odločen Žagar. 

Mladi vozniki motornih vozil imajo v Sloveniji po opravljenem vozniškem izpitu status začetnika do dopolnjenega 21. leta starosti. Preden voznik začetnik postane polnopravni udeleženec v cestnem prometu, mora opraviti še program dodatnega usposabljanja. Tega se lahko udeleži po najmanj pol leta od izdaje vozniškega dovoljenja. Program obsega trening varne vožnje ter delavnico o varnosti cestnega prometa in psihosocialnih odnosih med udeleženci v prometu. Pomembno pa je, da voznik začetnik na dodatno usposabljanje ne gre prezgodaj, saj je ključno, da je pred tem samostojno prevozil nekaj tisoč kilometrov. 

Programi dodatnih usposabljanj niso obvezni od nekdaj. Starejši vozniki se jih gotovo ne spomnijo, saj jim jih nikoli ni bilo treba opraviti. Učenje vožnje se namreč spreminja in razvija. »Vseeno pa ne moremo narediti preboja, ko gre za povprečno uspešnost, tu številke ostajajo enake. In vzroke najdemo v generacijskih razlikah in motoričnih sposobnostih. Slednje pri mladostnikih upadajo. Ne glede na to, da imamo danes tehnološko boljše avtomobile, ki jih je lažje voziti, pa je pri mladih nivo nižji. Ne vozijo mopedov, marsikdo prizna, da se ni vozil niti s kolesom. To se denimo pozna pri globinski zaznavi, ko je treba v križiščih oceniti, ali je vključevanje varno,« opozarja Žagar. 

 

Pri tem, kako se bo mladi voznik vedel v prometu, je zelo pomembna vloga staršev. Ne gre toliko za to, ali oče nauči otroka prvih zavojev, temveč predvsem za to, kakšen način vožnje je mladi voznik spremljal še kot otrok. Starši tako za varnost svojih potomcev v prometu lahko veliko naredijo že s tem, da sami dosledno skrbijo za varno vožnjo. »Če otrok vidi, kako oče spije kozarec ali dva in potem sede za volan, ima že vnaprej vzpostavljeno strpnost do tega. Če se je vedno vse srečno izteklo, je težko razumeti, da je edina prava pot v ničelni toleranci do alkohola za volanom,« razmišlja Borut Žagar. 

Velik problem je tudi hitrost. »Ljudje na avtocesti vozijo precej nestrpno, brez varnostne razdalje, potem pa jo zapustijo na naslednjem izvozu. Kaj profitirajo s takšno vožnjo? Nič! Pa tega ne počnejo mladi vozniki, ampak starejši, abrahamovci, običajno imajo s seboj še ženo in otroke. Ko mladega voznika spustiš na avtocesto, gre v džunglo.« 

»Šola vožnje se je v zadnjih letih zreducirala na zakonsko nujnost - naučiti voznika toliko voziti, da opravi vozniški izpit. Zraven mu sicer nanizamo čim več nasvetov za naprej, ki pa jih potem pozabi. Glavni dejavnik so izkušnje, ki jih voznik pridobiva kasneje, ko vozi samostojno,« razlaga Borut Žagar. 

»V prometu bodite ponižni, previdni, a ne prestrašeni,« pa mladim voznikom svetuje Robert Štastny iz oddelka za raziskave prometne varnosti znamke ŠKODA. »Ko preučujemo nesreče, v katere so vpleteni mladi vozniki, pogosto ugotovimo, da se ti sploh ne zavedajo nevarnosti. Niti ne pomislijo, da bi se taka nesreča lahko zgodila.«  

Po njegovem mnenju se je zato izjemno pomembno že takoj na začetku naučiti predvidevati in si predstavljati različne možne nevarnosti. »Na cestišču ob gozdu se tako denimo pogosto pojavlja spolzko listje, iz goščave lahko na cesto priteče srna, ko zapeljemo iz predora, nas utegne zaslepiti sonce, pred avto lahko kadar koli skoči pešec ... Vse je mogoče, vse to se lahko zgodi in treba je biti pripravljen na to. Najboljši način, da mladi voznik razvije vse potrebne vozne navade, vključno s tako pomembno sposobnostjo predvidevanja, je preprosto ta, da vse od trenutka, ko začne voziti, dejansko vozi čim več.« 

 

Mladi globalno sodijo med najbolj ogrožene udeležence v prometu. Prometne nesreče so namreč glavni vzrok umrljivosti v starosti od 18 do 24 let. A med tistimi, ki povzročijo največ prometnih nesreč, voznikov iz te starostne skupine ne boste našli. Glavni povzročitelji prometnih nesreč so bili lani - tako kot že vse od leta 2018 dalje - nekoliko starejši vozniki med 25. in 34. letom starosti. 

Pregled stanja varnosti, ki ga je za leto 2021 pripravila Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa, kaže, da so policisti na slovenskih cestah obravnavali za 14 odstotkov več prometnih nesreč kot v predhodnem letu. A ni bilo več samo zvite pločevine, naraslo je tudi število nesreč s telesnimi poškodbami in žal tudi s smrtnim izidom. Skupaj je tako v letu 2021 na naših cestah umrlo 114 ljudi, kar je 34 več kot v letu 2020. Ob teh številkah je začela utripati rdeča luč: število umrlih je bilo namreč največje v zadnjem petletnem obdobju. V starostni skupini od 18 do 24 let je v tem času umrlo 12 oseb, 83 jih je bilo hudo telesno poškodovanih in 926 lažje. Največ smrtnih žrtev je bilo med udeleženci, starimi nad 64 let, v tej skupini pa je bilo tudi največ hudo telesno poškodovanih. 

Glavni vzroki prometnih nesreč so pri mladih povezani z neprilagojeno hitrostjo in nepravilnim prehitevanjem, pa tudi z napačno stranjo in smerjo vožnje. Ključni dejavnik tveganja pa ni golo dejstvo, da so zaradi svoje mladosti neizkušeni, temveč gre za preplet komponent, ki so pri tej starostni skupini posebej izražene in pogosto vodijo v prometno nesrečo.  

Kot ugotavlja Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa, poskušajo nekateri mladi s tveganimi dejanji v prometu dokazovati svojo vrednost pred prijatelji in iščejo v tem nekakšno samopotrditev. Mlajša generacija se v prometu tudi več ukvarja s prenosnimi telefoni. Kot navaja omenjena agencija, tuje raziskave kažejo, da skoraj tri četrtine mladih med vožnjo uporablja mobilnike, in to ne samo za klice, ampak tudi za pisanje sporočil in spremljanje novic.  

So pa v zadnjih letih mladi veliko bolj kot starejši udeleženci v prometu disciplinirani pri uporabi zaščitnih sredstev, a tudi glede alkoholiziranosti. Zaradi alkohola se je leta 2021 zgodilo 11 odstotkov več nesreč kot v predhodnem letu, skupaj pa je v njih umrlo 37 odstotkov ljudi več kot v letu 2020. Največ tovrstnih prometnih nesreč so povzročili vozniki med 25. in 34. letom starosti.  

 

 

Priporočila mladim za večjo varnost  

1. Kot voznik se zavedaj odgovornosti in svojih sposobnosti.

2. Ne vozi prehitro ali z neprilagojeno hitrostjo.

3. Na vseh sedežih bodi vedno pripet z varnostnim pasom.

4. Ne vozi pod vplivom alkohola ali drog.

5. Med vožnjo ne uporabljaj mobilnega telefona.

Vir: AVP 

 

 

Če kupujete rabljen avtomobil, nikar ne varčujte na račun varnosti. Odločite se za preverjeno vozilo z dovolj varnostnimi blazinami. Če izbirate med novimi modeli, pa bo za mladega voznika najprimernejši manjši avto, kot je denimo Škoda Fabia. Takšna vozila so cenovno dostopnejša ter pogosto opremljena z vsemi varnostnimi blazinami in zmečkljivimi conami. Z do devetimi varnostnimi blazinami je Fabia celo najvarnejši avtomobil v svojem razredu v letu 2021 (po strogih testih Euro NCAP). V pomoč vozniku bosta tudi sistem Drive Assist 2.0 in možnost samodejnega parkiranja. Fabia pa je zdaj prvič opremljena tudi s sistemom za prepoznavo prometnih znakov ter sistemom Front Assist s predvidljivo zaščito pešcev in kolesarjev. 

VIR: ŠKODA