Direktor GZS ZGIGM je na odlično obiskani okrogli mizi, na kateri so zraven njega sodelovali še Jernej Salecl. generalni direktor Direktorata za industrijo, podjetništvo in internacionalizacijo na MGRT, Danijel Lamperger, direktor OPZS, Zoran Simčič, predsednik Sekcije gradbincev pri OPZS, Oskar Komac, sekretar SDGD in mag. Johann Picej iz podjetja DDr. Jaklitsch & Mag. Picej Steurberatungs GmbH iz Celovca, med drugim opozoril tudi na dejstvo, da v Sloveniji že poldrugo desetletje enostavno ne najdemo politične volje, na podlagi katere bi ministrstva, ki se jih projekt ustanovitve paritetnega sklada dotika, pripravila ustrezno zakonodajo ter skupaj z delodajalci in delojemalci pripravila finančni okvir za njegovo delovanje. GZS – Zbornica gradbeništva in IGM je že v začetku leta 2018 pripravila pravno in ekonomsko analizo ustanovitve paritetnega sklada. Ustanovni kapital javnega sklada, ki bi ga v začetni fazi vložila država, znaša 30 milijonov evrov, ki pa bi jih skozi delovanje samega sklada delodajalci in delojemalci državi postopoma vrnili v petih letih. Brez začetnega vložka države, ki je potreben zaradi začetnega negativnega finančnega toka v prvih treh letih delovanja paritetnega sklada, njegova ustanovitev ni možna, saj tudi ob predpostavki, da paritetni sklad ne bi bil opredeljen kot javni sklad, gradbeno gospodarstvo Slovenije zaradi vseh drugih obveznostih, ki jih zaradi specifičnosti panoge nosi, n zmožno akumulirati takšnega zneska. Dr. Picej je v nadaljevanju predstavil delovanje avstrijskega paritetnega sklada BUAK, ki v Avstriji deluje že več kot 75 let ter njegove prednosti, ki jih prinaša socialnim partnerjem.

 

Tudi ostali udeleženci okrogle mize so poudarili mačehovski odnos države do gradbene panoge, ki jo je v času Covid-ne krize, ko se je velik del predelovalne in proizvodne industrije, turizma in trgovine skorajda povsem zaustavil, s svojo zaradi specifičnih pogojev delovanja praktično držala nad vodo. Slovenski gradbeni sektor za razliko od večine članic EU, nima niti svojega direktorata, kaj šele ministrstva. Danes, ko se tako evropsko kot slovensko gospodarstvo zaradi energetskih pogojev, pa tudi nekaterih nespametnih potez politike, tako na nivoju EU kot tudi Slovenije, ponovno ohlajata, ga državna birokracija po eni strani duši z nesmiselno zakonodajo, kot je Zakon o evidentiranju delovnega časa, ki je bil sprejet v rekordno hitrem času, po drugi strani pa se v velikem loku izogiba projektom, za katere sicer vemo, da so zahtevni in tudi lahko dolgotrajni, vendar bi njihova realizacija tako državi kot gospodarstvu prinesla niz pozitivnih učinkov, kot so dvig kakovosti delovnih mest in večja socialna varnost zaposlenih v gradbeništvu, krepitev socialnega dialoga, lažje poslovanje na tujih trgih, nižji dolgoročni stroški poslovanja gradbene panoge in preprečevanje nelojalne konkurence domačih in tujih ponudnikov gradbenih storitev, ki ne spoštujejo doseženih socialnih standardov v Sloveniji (preprečevanje socialnega dumpinga) ter preprečevanje dela na črno.

Poziv vseh udeležencev današnje okrogle mize državi in vladi je bil zelo jasen: gradbeni sektor bo v svojih zahtevah po ustanovitvi paritetnega sklada vztrajal, zelo jasno pa so se vsi udeleženci strinjali, da bo gospodarstvo na prihodnjih volitvah podprlo tiste politične stranke, ki mu bodo zagotovile najboljše pogoje za njegovo delovanje in nadaljnji razvoj. Samo razvito in uspešno delujoče gospodarstvo lahko namreč državi in njenim državljanom zagotavlja blagostanje družbeni in osebni razvoj.

 
ZA BOLJŠE RAZUMEVANJE TEME:
Paritetni skladi za gradbeništvo v Evropi>>
Projekt GZS ZGIGM SODICO 2012-2013
Zakaj ustanoviti in koristi paritetnih skladov-AEIP

Paritetni skladi v gradbeništvu ustanovijo socialni partnerji in jih skupaj upravljajo. Razvijajo dejavnosti, ki pogosto izpolnjujejo dopolnjujejo obstoječe javne dejavnosti; predvsem na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja, zagotavljanja in skrbi za zdravje in varnost pri delu, sektorskih pokojnin in sistemov plačanega dopusta.

Nastavki paritetnega sklada so bili začrtani ob zadnji obsežnejši prenove KPGD in sicer v 111.členu:

VIR: GZS