Datum objave:

Avtor:

Avtor fotografij:

Julijska proizvodnja električne energije se je v primerjavi z istim mesecem lani povečala, oskrba z energenti pa zmanjšala, kažejo podatki Statističnega urada RS. Najvišjo, kar 142-odstotno rast proizvodnje so zabeležile hidroelektrarne.

Neto proizvodnja električne energije je letos julija znašala 1.390 GWh. V primerjavi z junijem se je povečala za 3 odstotke, v primerjavi z julijem 2022 pa povečala za kar 36 odstotkov. Proizvodnja  hidroelektrarn je bila za 142 odstotkov, v termoelektrarnah za 11 odstotkov večja in v jedrski elektrarni za 4 odstotke večja kot pred letom dni. Ob večji proizvodnji termoelektrarn se je povečala tudi poraba goriv, ki je bil 5 odstotkov večja kot lani.

Julija smo v Sloveniji uvozili 611 GWh, izvozili pa 1.025 GWh električne energije. Bili smo manj uvozno odvisni, saj je bil uvoz za 24 odstotkov manjši, medtem ko je bil izvoz električne energije večji za 35 odstotkov.

V primerjavi s preteklim letom je bila višja tudi poraba električne energije v gospodinjstvih, ki so julija porabila 227 GWh električne energije, poslovni subjekti pa so porabili 593 GWh. Poraba na področju dejavnosti izobraževanje je znašala 11 GWh.

Oskrba z energenti se je zmanjšala povsod, razen pri koksu ter rjavem premogu in lignitu, kjer se je količina povečala za 10 oziroma 3 odstotke. Količina oskrbe z drugimi naftnimi proizvodi se je zmanjšala za 20 odstotkov, s črnim premogom in antracitom za 19 odstotkov, dizelskim gorivom za 18 odstotkov, zemeljskim plinom za 12 odstotkov utekočinjenim naftnim plinom za 11 odstotkov, petrolejskim gorivom za reaktivne motorje za 11 odstotkov, motornim bencinom za 6 odstotkov in ekstra lahkim kurilnim oljem za 6 odstotkov.

V primerjavi z julijem 2022 so upadle količine oskrbe s črnim premogom in antracitom za 31 odstotkov, dizelskim gorivom za 28 odstotkov, utekočinjenim naftnim plinom za 23 odstotkov, zemeljskim plinom za 3 odstotke in koksom za 2 odstotka.

VIR: Naš Stik