Če želimo to okolje ohranjati, moramo kot posamezniki in družba spreminjati navade v smeri trajnosti, kamor sodi tudi uporaba javnih prevozov. Vendar pa so sodobni trendi še vedno najbolj naklonjeni potovanju z osebnim avtomobilom. Pri tem se naravno okolje, kamor sodi Triglavski narodni park, sooča s podobnimi težavami kot mestno, in sicer kako v doglednem času priti na cilj z javnim prevozom. JZ TNP in Turizem Bohinj sta s projektom VrH Julijcev sofinancirala avtobusne prevoze v poletni sezoni, ki so prispevali k umirjanju prometa na Pokljuki. Tudi za to zimo so v Turizmu Bohinj pripravili smučarske avtobuse do smučarskih središč: na Pokljuko, Soriško planino in do spodnje postaje smučišča Vogel. Brezplačne prevoze na Pokljuko zagotavljajo po podatkih Turizma Bled tudi z Bleda, Turizem Kranjska Gora pa organizira smučarski avtobus na relaciji do Planice.

Kot pravi Andrej Brglez (predsednik skupščine AMZS), nam lahko pri odločanju o nadaljnjih korakih na področju trajnostne mobilnosti pomagajo analizirane navade posameznikov iz urbanega okolja, ki jih proučujejo s pomočjo aplikacij. Dobro se je prijelo tudi, da aplikacije uporabnikom svetujejo, kako se da še na druge načine doseči cilje, seveda pa mora temu slediti tudi infrastruktura. 

Ob tem so v Zavarovalnici Triglav z analizo podatkov iz aplikacije DRAJV izluščili, kateri cestni odseki so v Triglavskem narodnem parku (TNP) najbolj problematični in predstavili možnost, s katero lahko v sodelovanju z Javnim zavodom Triglavski narodni park nagovarjajo voznike k odgovornejši vožnji. »Z anonimizirano analizo voženj skozi TNP smo ugotovili, na katerih področjih najpogosteje prihaja do zgostitev – poleti so to predvsem naselja v okolici Bohinjskega jezera, na poti na prelaz Vršič in v soteski Vintgar. Prav tako smo iz analize lahko identificirali območja, kjer prihaja do pogostejših oz. ponavljajočih prekoračitev hitrosti. Te so najpogostejše na območjih Malih in Velikih soških korit ter Loga pod Mangartom. Zbrani podatki nam omogočajo, da lahko skupaj z Javnim zavodom Triglavski narodni park v prihodnjih mesecih uporabnike aplikacije DRAJV še bolj ciljno nagovorimo ter spodbudimo, da v občutljivem naravnem okolju z umirjeno vožnjo in uporabo javnih prevozov do izhodišč, od katerih se odpravljajo v neokrnjeno naravo, pripomorejo k ohranjanju ter varovanju našega edinega nacionalnega parka,« je na dogodku povedal Boštjan Kop (vodja razvoja aplikacije DRAJV).

Cilj deležnikov celotnega Biosfernega območja Julijske Alpe, ki poleg Triglavskega narodnega parka obsega še nekoliko širše območje, je zagotoviti trajnostni razvoj v edinstvenem območju Julijskih Alp, nadaljevati večtisočletno sobivanje človeka z naravo, omogočiti domačinom kakovostne bivanjske pogoje. Obiskovalcem, željnih doživetij, pa nuditi najboljše ob njihovem zavedanju, da so gostje dragocenega območja narave in kulturne dediščine generacij, ki prihajajo, poudarja dr. Tit Potočnik (direktor JZ TNP). Za to je po njegovih besedah potrebno sodelovanje vseh bistvenih deležnikov v prostoru.

Kljub vsemu pa je pritisk motornih vozil na posamezne predele Triglavskega narodnega parka v poletnih in zimskih sezonah izjemen. Določeni ukrepi na območju Bohinj, Pokljuke in Kranjske Gore že kar nekaj zimskih sezon blažijo pritisk, kljub temu pa situacija potrebuje bolj konkretne ukrepe, sta opozorila Klemen Langus (direktor Turizma Bohinj) in Matjaž Podlipinik (ambasador Biosfernega območja Julijske Alpe in vodja Slovenskega planinskega muzeja). Le tako bo to okolje ohranilo naravne in kulturne vrednote ter avtentičnost, s katero se lahko pohvali.

Področje sezonskih javnih prevozov v smislu spodbujanja trajnostne mobilnosti v alpskem prostoru je sistemsko nedorečeno področje, ki nima zagotovljenega stalnega sistemskega financiranja. Trenutno se izvaja prilagojeno interesom in potrebam posamezne občine, običajno na letni (in ne dolgoročni) ravni. To je še toliko bolj očitno v tistih delih TNP, kjer je javni prevoz izredno šibek, ali pa ga dejansko ni, poudarja Viljam Kvalič (direktor Turizma Doline Soča). Izredno pomembna dodana vrednost sezonskih javnih prevozov (v poletnem ali zimskem času) je omogočanje mobilnosti prebivalcem naselij na območju narodnega parka, ki so zaradi kraja bivanja ali drugih okoliščin manj mobilni oziroma niso mobilni. Njihov obisk nujnih storitev (trgovina, zdravstveni dom, pošta) ali drugih aktivnosti (popoldanske dejavnosti osnovnošolcev in srednješolcev) je omogočen ali olajšan upoštevaje dodatno ponudbo javnih prevozov, ki so v naseljih na območju narodnega parka zelo redki ali pa jih dejansko ni, dodaja tudi dr. Potočnik. Na Biosfernem območju Julijske Alpe je letošnje poletje delovalo 30 linij organiziranega prevoza, ki so dopolnjevale javni potniški promet na državni ravni. Lokalne skupnosti, JZ TNP in drugi deležniki so za to namenili okoli 600.000 evrov, v zadnjem letu pa so ti prevozi prepeljali več kot 120.000 potnikov.

Sicer pa je zima čas, ko narava potrebuje še več posluha obiskovalcev. Zimska rekreacija na prostem pa od obiskovalcev zahteva tudi več previdnosti za lastno varnost. »V okviru projekta VrH Julijcev smo skupaj z ostalimi projektnimi partnerji v JZ TNP pripravili pet praktičnih napotkov, z upoštevanjem katerih vsi prispevamo k varstvu dragocene narave edinega narodnega parka v Sloveniji:Spoštujmo zimski počitek narave, uporabljajmo javni prevoz, izbirajmo primerne pohodne poti v zimskem času, izbirajmo poti za turno smuko z mislijo na belko in druge zaščitene živali ter upoštevajmo mirna območja, ki so oaza varnosti in miru za prebivalce narave.  Ob tem pa smo pripravili tudi priporočene turnosmučarske poti na Pokljuki, ki je med turnimi smučarji zelo priljubljena,« je poudarila mag. Tanja Menegalija (oddelek za naravo JZ TNP). Izpostavila je tudi, da so znotraj parka mirna območja, ki najbolj redkim in zavarovanim vrstam zagotavljajo več miru. Še posebej pozimi ob visoki snežni odeji lahko na primer divjad pri enem premiku porabi toliko energije, kot bi jo sicer v sedmih ali desetih dneh. Tako pri turnem smučanju kot pri obisku gora pozimi pa je treba paziti tudi na lastno varnost z ustrezno pripravo na turo ter opremo, ki jo je treba znati uporabljati. Ker se bližamo prazničnemu času, pa velja tudi opozorilo, da je uporaba pirotehnike v naravnem okolju Triglavskega narodnega parka zakonsko prepovedana.

Sicer pa tudi v Zavarovalnici Triglav ob prehodu akcije Očistimo naše gore v že 14. sezono snujejo nadaljnje aktivnosti, s katerimi želijo obiskovalce pripraviti na zimsko hojo v gore. Da bi k varnemu in odgovornemu podajanju v hribe spodbudili družine, ljubitelje gora in planin vabijo, da sebe in svoje družinske člane prijavijo na tečaj »Tečaj zimske hoje v gore za družine«, ki ga bodo z Zavodom za varstvo pred snežnimi plazovi izvedli v januarju. Prijave so od danes naprej odprte na povezavi https://vsebovredu.triglav.si/plus/tecaj-pozimi-v-gore-za-druzine.

Celoten dogodek Trajnostna zima v Triglavskem narodnem parku se je sicer začel že zjutraj, ko so odgovorno in varno obiskovanje narave spoznavali šolarji iz OŠ Bežigrad. Dogajanje pa se je po opisanem opoldanskem delu nadaljevalo tudi popoldne, ko so obiskovalci dobili še praktične nasvete za naravi prijazno in varno obiskovanje narave in gora pozimi s prikazom uporabe opreme. Poleg predstavnikov JZ TNP so na popoldanskem delu sodelovali še Anita Kofler (mednarodna planinska vodnica UIMLA) ter dr. Manca Volk Bahun in Gregor Bahun iz Zavoda za varstvo pred snežnimi plazovi.

 

VIR: TNP