V Belgiji je potekalo neformalno srečanje ministrov Evropske unije (EU), pristojnih za turizem. Neformalno zasedanje Sveta EU ministrov, pristojnih za turizem, je dogodek belgijskega predsedstva Svetu EU na visoki ravni, ki podpira ključne prioritete belgijskega predsedovanja na področju zaključevanja sedanjega institucionalnega cikla in podpore sprejemu strateške agende za obdobje 2024–2029.

Med prednostmi nalogami belgijskega predsedstva so zaščita pravne države, demokracije in enotnosti, krepitev konkurenčnosti, prizadevanje za zeleni in pravični prehod, krepitev socialnega in zdravstvenega programa, zaščita ljudi in meja ter spodbujanje globalne Evrope. Te prioritete se posredno navezujejo tudi na program belgijskega predsedstva na področju evropskega turizma.

Belgijsko predsedstvo se v svojem programu osredotoča na močan, odporen in vključujoč zeleni in digitalni prehod. S tem želi  poudariti prispevek turizma k trajnostni rasti in privlačnosti Evrope v globalno povezanem turističnem okolju in nadaljevati z ministrsko razpravo predhodnih predsedstev.

Turizem je namreč v okviru aktualne agende EU priznan kot zelo pomemben ekosistem na evropski ravni, ki prispeva h gospodarski rasti in ustvarjanju visokokakovostnih delovnih mest v številnih regijah Unije.  

Na plenarnem zasedanju, posvečenemu dvojnemu prehodu, so ministri razpravljali o vmesni oceni Evropske komisije o stanju prehodne poti za turizem in predstavljali najboljše inovativne prakse zelene in digitalne prenove svojih držav.  

Neformalnega zasedanja EU ministrov za turizem v organizaciji belgijskega predsedstva Svetu EU se je udeležila generalna direktorica Direktorata za turizem na ministrstvu Dubravka Kalin.

Slovenija kot zelenemu in pametnemu turizmu zavezana država je v okviru plenarnega zasedanja izrazila podporo programu belgijskega predsedstva na področju evropskega trajnostnega turizma in prizadevanja za krepitev dvojne preobrazbe. Predstavila je dve slovenski inovativni praksi na področju zelene in digitalne prenove. Zeleno shemo slovenskega turizma, ki je ključno orodje za ozelenitev turističnih storitev in destinacij, ter vzpostavljanje nacionalnega podatkovnega prostora za turizem (NIS). Obe praksi podpirata tako zeleno kot digitalno prenovo sektorja v okviru Poti prehoda in s tem skupne cilje evropske turistične politike 2030. Pri tem se je Slovenija zavzela za nadaljevanje procesa so-izvajanja ukrepa Poti prehoda, še posebej na področju nadaljnje digitalizacije sektorja, ki skladno z vmesnim poročilom Evropske komisije, še ni dosegla zadovoljivih rezultatov. Slovenija je poudarila, da bo le nadaljevanje sodelovanja vseh deležnikov ekosistema tako na evropski kot nacionalni ravni ter krepitev zavez in obljub deležnikov za zeleno in digitalno prenovo omogočilo nadaljnjo krepitev trajnosti, odpornosti in konkurenčnosti ekosistema ter ohranitev Evrope kot primarnega cilja turistov na globalnem trgu do konca desetletja.

To so naši skupni cilji, začrtani v sklepih Sveta EU za konkurenčnost o evropski agendi za turizem 2030, ki so jih EU ministri sprejeli 1. decembra 2022.   

Ker se bližamo koncu sedanjega EU mandata, želi belgijsko predsedstvo prispevati k nemotenemu prehodu v naslednji EU cikel. V okviru uradnega kosila za ministre je tako potekala neformalna razprava o prihodnosti Evropske unije v okviru novega mandata EU in prihodnosti evropskega turizma. Neformalna razprava o prihodnosti turizma se navezuje na Izjavo iz Palme, ki so jo na pobudo španskega predsedstva države članice podpisale v Španiji konec 2023, vključno s Slovenijo. V Izjavi iz Palme države članice pozivajo prihodnjo Komisijo, naj zagotovi, da bo turizem ostal prednostni ekosistem v EU tudi v prihodnjem mandatu EU. 

Slovenija podpira ohranitev turizma kot prednostnega ekosistema tudi v okviru prihodnje EU politične agende. Pri tem meni, da bo le tako mogoče nadaljevati s skupno zavezo uresničevanja vizije, začrtane v sklepih Sveta o evropski agendi za turizem 2030. Njen cilj je spodbujanje trajnostne blaginje v tem ekosistemu, v skladu s cilji in orodji dvojnega prehoda, in pri tem ohraniti Evropo kot destinacijo številka ena na globalnem turističnem trgu do leta 2030.  

VIR: MGTŠ