Datum objave: 31.01.2024

 

Evropski parlament o aktu o umetni inteligenci in aktu o svobodi medijev
Evropski parlament: Potem ko sta Evropski parlament in Svet EU decembra dosegla okvirni dogovor o aktu o umetni inteligenci, sta pred dnevi objavila dopolnjen predlog akta o umetni inteligenci. Gre za prvo tovrstno zakonodajo v svetu, njen namen pa je zagotoviti varnost sistemov umetne inteligence ter spoštovanje temeljnih pravic in vrednot, obenem pa spodbujati vlaganje in inovacije na tem področju. Več o tem tukaj.

Evropski parlament: Parlament je objavil analizo o razvoju zakonodaje s področja umetne inteligence v ZDA. Kot je razvidno iz analize, se prizadevanja za regulacijo umetne inteligence krepijo tudi v ZDA, vendar ostajajo dvomi glede možnosti sprejema širše zakonodaje. Ameriški predsednik Joe Biden je oktobra lani sicer izdal obsežen izvršni ukaz, ki daje napotke za varno in zaupanja vredno uporabo umetne inteligence. Gre za pozitiven korak, vendar bo implementacija tega ukaza v prakso velik izziv, ugotavlja analiza. Več o tem tukaj.

Evropski parlament: Države članice so pred dnevi podprle politični dogovor o aktu o svobodi medijev, ki sta ga konec lanskega leta sprejela Svet EU in Evropski parlament. Akt med drugim predvideva, da morajo države članice zagotavljati pluralnost medijev ter ščititi njihovo neodvisnost pred različnimi interesi. Ureja tudi odnos med veliki spletnimi platformami in mediji. Več o tem tukaj.

Evropska komisija: Evropska komisija je pred dnevi na podlagi akta o digitalnih storitvah 17 zelo velikih spletnih platforma pozvala, da podajo podrobnejše informacije o ukrepih, ki jih izvajajo za zagotavljanja nemotenega dostopa do podatkov na njihovih spletnih vmesnikih. Evropska komisija je dopis naslovila na AliExpress, Amazon Store, AppStore, Bing, Booking.com, Facebook, Google Search, Google Play, Google Maps, Google Shopping, Instagram, LinkedIn, Pinterest, Snapchat, TikTok, YouTube in Zalando. Več o tem tukaj.

Evropski parlament: Parlament je pred dnevi sprejel resolucijo o letošnjem izvajanja programa EU Ustvarjalna Evropa (Creative Europe). V resoluciji o programu, ki je vodilni in edini instrument Evropske unije namenjen podpori evropskega kulturnega in kreativnega sektorja, je parlament poudaril prednosti in izzive, s katerimi se sooča sektor. O programu Ustvarjalna Evropa je poročal tudi Screen Daily, ki je napovedal, da bo program do leta 2027 deležen povečanja sredstev. Evropski poslanci so namreč načeloma podprli povečanje sredstev na 2,66 milijarde evrov, kar je za 68 odstotkov več kot je predvideval program med letoma 2014-2022. Več o tem tukaj  in tukaj .

 

CEPI: Globalne krovne organizacije producentov so v odprtem pismu odločevalce pozvale, da na globalni ravni zagotovijo trajnostno prihodnost filmske industrije, in sicer prek regulacije vplivnih pretočnih platform. Ena ključnih točk regulacije je tudi ta, da platforme prispevajo pošten in sorazmeren delež k ustvarjanju nove lokalne vsebine na trgih, kjer ustvarjajo prihodek. Le tako bomo na globalni ravni zagotovili neodvisnost in nadaljnje ustvarjanje svetovne filmske industrije ter ohranjanja kulturne suverenosti držav, so poudarili podpisniki. O pozivu sta poročala tudi hollywoodski časnik Deadline  in Variety. Več o tem tukaj, tukaj in tukaj.

Evropski avdiovizualni observatorij: Observatorij je objavil raziskavo o financiranje igranih filmov v Evropi med letoma 2016 in 2023. Ta kaže, da je proračun več 60 odstotkov filmov znašal manj kot tri milijone evrov. Največji delež evropskih filmov je bil financiran iz javnega financiranja, ki pa se je v omenjenem primerjalnem obdobju zmanjšal. Leta 2016 je iz javnega financiranja nastalo 29,4 odstotka evropskih filmov, leta 2020 pa le še 24 odstotkov. Več o tem tukaj.

Cineuropa: Komentar o tem, če naj francoska filmska industrija še naprej prodaja filme v Rusijo. Francoske filme si je tam ogledalo več kot sedem milijonov gledalcev, s čimer je Rusija postala največji tuji trg za francoske filme. Kljub tako dobrim številkam pa se pojavlja vprašanje, če je prodaja francoskih filmov moralna, glede na ruski napad na Ukrajino. EU sicer ni prepovedala izvoz filmov v Rusijo. Več o tem tukaj.

Culture Action Europe: Culture Action Europe v sodelovanju z raziskovalno hišo Panteio izvaja raziskavo o stanju v evropskem kulturno-kreativnem sektorju in delovnih pogojih kulturnikov in kreativcev. K sodelovanju vabi vse, ki delujejo v panogi, svoje odgovore pa jo možno oddati do 9. februarja. Več o tem tukaj.

 

Cineuropa: Hrvaške filme si je v lokalnih kinematografih lani ogledalo 278.000 gledalcev, kar je tretji najboljši rezultat v zgodovini hrvaške kinematografije. Lani so si hrvaški ljubitelji filma v kinodvoranah lahko ogledali 39 domačih filmov, od katerih je bilo 28 premier. Več o tem tukaj.

ALCS: Glavna izvršna direktorica britanske kolektivne organizacije ALCS Barbara Hayes podpira poziv odbora britanskega parlamenta za kulturo, medije in šport, v katerem od pristojnih zahtevajo jasno strategijo na področju umetne inteligence, in sicer s poudarkom na varovanju avtorskih pravic in ustvarjalcev. Več o tem tukaj.

Euroactiv: Skupina poslancev v francoskem parlamentu predlaga, da bi EU nadgradila avtorsko zakonodajo z določbami, ki bi urejale sisteme generativne umetne inteligence. S tem bi med drugim zagotovili tudi spoštovanje avtorskih pravic, tako na področju nadomestil za uporabo del kot tudi podpisovanja avtorskih del. Več o tem tukaj.

Politico: Komentar na sprejemanje akta o umetni inteligenci v EU. Evropska komisija dvomljivcem o umetni inteligenci sporoča, da je ta lahko inovativna, hkrati pa tudi regulirana. Vendar obstajajo tudi glasovi, ki poudarjajo, da EU z regulativo uničuje svojo konkurenčno prednost na nekaterih področjih. Več o tem tukaj.

Kluwer Copyright Blog: Komentar o regulaciji umetne inteligence, in sicer na podlagi dveh tožb zoper projekt LLaMa, ki ga izvaja Meta. Več o tem tukaj.

Computer Law & Security Review  in Intellectual Property Jotwell: Bloga o umetni inteligenci in avtorskih pravicah. Generativna umetna inteligenca vse hitreje posega v ustvarjalne procese intelektualnih del, zato je nujno, da se uredijo avtorske pravice. Kakšne so možnosti za to? Več o tem tukaj in tukaj.

Belgijsko predsedstvo EU vabi na tri strokovne konference, in sicer na Konferenco EU o digitalni transformaciji in medijskih inovacijah, ki bo 13. in 14. marca, na konferenco o avtorskih pravicah in konferenco o delovnih pogojih evropskih ustvarjalcev. Prva bo 8. in 9. aprila, druga pa 16. maja. Programi za vse konference bodo objavljeni. Več o tem tukaj, tukaj in tukaj.

VIR: AIPA