Strokovno recenzirala: dr. Andrej Rahten, dr. Renato Podberšič ml.

Uredil: Tine Logar

Število strani: 202

Cena: 29,99 EUR

 

 

Pri Cankarjevi založbi je izšla monografija Maksimilijan: cesar po Napoleonovi milosti uveljavljenega zgodovinarja dr. Gregorja Antoličiča. Knjigo je uredil Tine Logar, ki je dejal, da gre za »izjemno delo, v katerem se slovenska zgodovina prepleta z zgodovino Avstrijskega cesarstva, Evrope in sveta. Monografija celostno prikazuje zapletene okoliščine, v katerih se je nadvojvoda Ferdinand Maksimilijan Habsburško-Lotarinški odločil za tvegano potezo, da kot Maksimilijan I. Mehiški sprejme krono Mehiškega cesarstva. Avtor bralcu odgrne pogled v občutljive odnose znotraj habsburške dinastije, v kateri je Maksimilijan kot mlajši brat Franca Jožefa zaradi veljavnega načela primogeniture vseskozi ostajal v senci cesarja, ki je tudi odločal o njegovi vojaški in politični karieri.«   

Ferdinand Maksimilijan s svojo nenavadno življenjsko zgodbo že stoletje in pol vzbuja zanimanje in navdihuje znanstvenike in ustvarjalce z vsega sveta. Osrednji namen monografije dr. Antoličiča je prikazati politične okoliščine, ki so botrovale Maksimilijanovi odločitvi za odhod v Mehiko in sprejetje cesarske krone, s čimer se je odpovedal vsem svojim pravicam kot član habsburške dedne hiše in tako začel popolnoma novo obdobje svojega življenja. V obdobju, ko je bila globalizacija še v povojih in ko je bila Mehika za večino ljudi neznana dežela, je bila Maksimilijanova poteza, da  sprejme krono te daljne države, drzna poteza. Ob širšem političnem in vojaškem dogajanju je v monografiji prikazana tudi vloga Slovencev znotraj prostovoljnih enot mehiškega cesarja. Kranjski prostovoljci, t. i. meksikajnarji, so se od poletja 1864 začeli zbirati v Ljubljani v Cukrarni. Izmed vseh prostovoljcev se je po Maksimilijanovi smrti iz Mehike vrnilo okoli 1500 mož. Ob njihovi vrnitvi je Janez Bleiweis v Novicah zapisal: »al kokšni so ti reveži!«

Na vprašanje, kakšna zgodovinska osebnost je bil Maksimilijan, je dr. Antoličič v uvodu v monografijo zapisal: »Vsekakor drži, da je bil avstrijski nadvojvoda v mnogih pogledih kot mehiški cesar pozitivna zgodovinska osebnost. Toda zaradi pridiha zavojevalstva in nekaterih skrajnih odločitev, denimo sprejema zakona Bando Negro oktobra 1865, ki je s smrtno kaznijo grozil vsem podpornikom liberalnega tabora, je v sebi združeval tudi negativne poteze, ki so se trajno vtisnile v zgodovinski spomin Mehičanov. Tako ga lahko na eni strani ovrednotimo kot sanjača, ki je vedno želel samo dobro, ali pa hegemona, ki je s tujo silo prišel v tujo državo.»

 

 

Dr. Gregor Antoličič je avtor ali soavtor več monografij, nazadnje knjige Leta strahote: Slovenci in prva svetovna vojna, za katero sta z dr. Petro Svoljšak prejela nagrado klio za najboljšo študijo s področja zgodovinopisja. Povedal je, da je v novi monografiji želel opisati »Maksimilijanovo življenje od rojstva do smrti, ne samo mehiške avanture, ampak tudi čas do odhoda v Mehiko, ki izstopa predvsem zaradi rivalstva med prvorojenim bratom, cesarjem Francem Jožefom, in drugorojenim Maksimilijanom«.

PR: CZ