Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je v teh dneh upravičencem za leto 2022 izplačalo 25,7 milijona evrov iz Sklada za podnebne spremembe kot nadomestilo energetsko intenzivnim podjetjem, ki so oziroma bodo v letih od 2022 do 2024 plačevala višje cene električne energije zaradi trgovanja s kuponi toplogrednih plinov.
Datum objave:
12. oktober 2023
Avtor:
Brane Janjič
Avtor fotografij:
arhiv SIJ
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je v teh dneh upravičencem za leto 2022 izplačalo 25,7 milijona evrov iz Sklada za podnebne spremembe kot nadomestilo energetsko intenzivnim podjetjem, ki so oziroma bodo v letih od 2022 do 2024 plačevala višje cene električne energije zaradi trgovanja s kuponi toplogrednih plinov. V tem obdobju bodo sicer podjetja prejela vsega skupaj 99,15 milijona evrov.
Evropska unija je v letu 2005 uvedla sistem trgovanja s toplogrednimi plini (ETS), da bi tudi s tem ukrepom pripomogla k večji podnebni nevtralnosti in okoljski trajnosti Evrope. Proizvajalci energije so bili tako prisiljeni te stroške preliti v višje cene električne energije. Posledice teh podražitev pa je najbolj občutila energetsko intenzivna industrija.
Kot izpostavljajo v Gospodarski zbornici Slovenije, je Evropska komisija ob tem tudi prepoznala, da trgovanje z emisijami toplogrednih plinov negativno vpliva na energetsko intenzivne panoge in zato obstaja nevarnost, da bodo proizvodnjo selile v tujino oziroma jo opustile, Evropa pa bi nadomeščala njihove proizvode z uvoženimi izdelki, ki imajo nekajkrat višji ogljični odtis in je zato za tovrstno industrijo uvedla možnost denarnih nadomestil.
Slovenija takrat tega ni izkoristila, zato smo se, kot pravi generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal, v teh letih odrekli več deset milijonom evrov. S tem so se določena slovenska podjetja znašla tudi v izjemno nezavidljivem položaju v primerjavi s konkurenti v EU in izven. Hkrati pa je Slovenija zamudila priložnost, da bi njena energetsko intenzivna industrija s temi sredstvi investirala v nove tehnologije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in začela z zelenim prehodom, ki bi bil tako v velikem delu že zaključen.
Marko Homšak, svetovalec predsednika uprave v Talumu, je v zvezi s tem dodal, da so v Talumu že vse od leta 2012 dalje neuspešno opozarjali na nujnost sprejetja uredbe, ki so jo pred Slovenijo sprejele že vse druge evropske države, ki so tako uspešno zaščitile svojo industrijo. Za Talum je tako to nadomestilo žal le obliž na rano, saj bodo deležni le sredstev za leto 2022, ko je proizvodnja primarnega aluminija v elektrolizi še tekla, četudi že v znižanem obsegu. Zaradi neprimerljivih in nekonkurenčnih pogojev pri oskrbi z električno energijo v Evropi in Sloveniji v primerjavi z drugimi kontinenti pa so morali namreč to dejavnost letos povsem ukiniti. Celotno nadomestilo bodo sicer v Talumu namensko porabili za projekte proizvodnje energije iz obnovljivih virov, za ukrepe izboljšanja energetske učinkovitosti lastne proizvodnje in za naložbe v zmanjševanje procesnih emisij.
Kot izpostavljajo v Gospodarski zbornici Slovenije, je Evropska komisija ob tem tudi prepoznala, da trgovanje z emisijami toplogrednih plinov negativno vpliva na energetsko intenzivne panoge in zato obstaja nevarnost, da bodo proizvodnjo selile v tujino oziroma jo opustile, Evropa pa bi nadomeščala njihove proizvode z uvoženimi izdelki, ki imajo nekajkrat višji ogljični odtis in je zato za tovrstno industrijo uvedla možnost denarnih nadomestil.
Slovenija takrat tega ni izkoristila, zato smo se, kot pravi generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal, v teh letih odrekli več deset milijonom evrov. S tem so se določena slovenska podjetja znašla tudi v izjemno nezavidljivem položaju v primerjavi s konkurenti v EU in izven. Hkrati pa je Slovenija zamudila priložnost, da bi njena energetsko intenzivna industrija s temi sredstvi investirala v nove tehnologije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in začela z zelenim prehodom, ki bi bil tako v velikem delu že zaključen.
Marko Homšak, svetovalec predsednika uprave v Talumu, je v zvezi s tem dodal, da so v Talumu že vse od leta 2012 dalje neuspešno opozarjali na nujnost sprejetja uredbe, ki so jo pred Slovenijo sprejele že vse druge evropske države, ki so tako uspešno zaščitile svojo industrijo. Za Talum je tako to nadomestilo žal le obliž na rano, saj bodo deležni le sredstev za leto 2022, ko je proizvodnja primarnega aluminija v elektrolizi še tekla, četudi že v znižanem obsegu. Zaradi neprimerljivih in nekonkurenčnih pogojev pri oskrbi z električno energijo v Evropi in Sloveniji v primerjavi z drugimi kontinenti pa so morali namreč to dejavnost letos povsem ukiniti. Celotno nadomestilo bodo sicer v Talumu namensko porabili za projekte proizvodnje energije iz obnovljivih virov, za ukrepe izboljšanja energetske učinkovitosti lastne proizvodnje in za naložbe v zmanjševanje procesnih emisij.
VIR: Naš Stik
