Gledališka sezona 2022/23 je bila za Mini teater izjemno uspešna, produktivna in kreativna.

Najprej nas je razveselilo dejstvo, da se nam je po letih korone publika v še večjem številu vrnila v gledališče in da so bile praviloma vse otroške in postdramske predstave razprodane. Posebej nas tudi veseli, da smo ponovno gostovali po vseh večjih slovenskih gledališčih in kulturnih domovih, kjer število naših predstav iz leta v leto narašča. Veseli nas, da smo ponovno spet nastopali na mednarodnih gledaliških festivalih in gostovanjih. Predvsem pa smo navdušeni nad gledališkimi ustvarjalci, ki so letos ustvarjali naše predstave.

Premierno smo uprizorili kar devet predstav: Kdo se boji Virgine Woolf (režiser: Ivica Buljan), Amsterdam (režiser: Aljoša Živadinov Zupančič), Norma Jeane Baker Trojanska (režiserka: Nina Ramšak Marković), Dnevnik Ane Frank (režiser: Vinko Möderndorfer), Krojaček Hlaček (režiser: Robert Waltl), Knjiga o džungli (režiser: Robert Waltl), Angeli v Ameriki: Tisočletje se bliža (režiser: Ivica Buljan), Angeli v Ameriki: Perestrojka (režiser: Ivica Buljan) in lutkovno predstavo Obisk pri soncu (režiser: Marcin Marzec).

Poleg premier smo odigrali kar 197 ponovitev, od tega 47 gostovanj v Sloveniji in v tujini (Hrvaška, Srbija, ZDA in Avstrija). Predstave Mini teatra si je v tej sezoni ogledalo skoraj 20.000 obiskovalcev, realizirali pa smo tudi podporni program za učence (ogled predstav in edukativna jutra-pogovori po predstavah).

V okviru vizualnega programa smo v Mini teatru postavili stalne instalacije »Amsterdam«, sodobnih likovnih umetnikov Vadima Fishkina in Mirana Moharja in svetlobno instalacijo Marka Požlepa »Holly Hell«.

Organizirali smo tudi 8. Mednarodni festival  strpnosti - Hiša strpnosti, postavili razstavo Od skice do lutke (Milica Grbić Komazec in Nikola Komazec v Bežigrajski galeriji) in razstavo Od skice do lutke (Ljudmila Skitovič - Hrestač v Bežigrajski galeriji). Organizirali smo številne koncerte, promocije knjig, filmske projekcije, predavanja in tradicionalne sprevode Dedka mraza v Ljubljani.

V Mini teatru so v tej sezoni gostovali Kunst teater iz Hrvaške, beograjsko gledališče Dadov iz Srbije, zamejski Teater Srce iz Avstrije z dvema predstavama ter sodelovali s festivalom Fabula v gledališkem programu v Mini teatru - Fabula na odru.

Predstava Kdo se boji Virginie Woolf v režiji Ivice Buljana, ki je premiero doživela na začetku sezone, septembra 2022, je bila uprizorjena kar 28 krat in bila deležna panegiričnih kritik. V njej igrajo Nataša Barbara Gračner, Branko Šturbej, Klara Kuk in Benjamin Krnetić.

Petra Vidali je za časnik Večer zapisala: »Nova slovenska uprizoritev Kdo se boji Virginie Woolf ni predstava za eno sezono. Prepričana sem, da bi lahko bila njena merska enota dekada. To je predstava, ki jo gremo pogledat večkrat: da preverimo razliko (kako bo tokrat povedala/povedal to repliko?) in da vsakič znova izmerimo stalni užitek. Takih predstav nimamo veliko. Pravzaprav jih že nekaj časa sploh nimamo.«

Predstava Kdo se boji Virginie Woolf je na 58. festivalu Borštnikovo srečanje prejela dve nagradi. Branko Šturbej je prejel nagrado za igro, Sonda 13 in Toni Soprano Meneglejte (Miha Horvat in Metka Golec) pa nagrado za oblikovanje svetlobe in videa.

O predstavi Amsterdam, ki jo je režiral mladi Aljoša Živadinov Zupančič, je Vesna Milek za Delo napisala: »Vznemirljiv gledališki dogodek, sploh zato, ker ga je ustvarila nova gledališka generacija, ki poskuša ustvarjati nov jezik in je v Mini teatru našla nekakšen laboratorij za eksperimente in preizkušanje gledaliških praks.«

V predstavi igrajo Nika Korenjak, Timotej Novaković, Luka Bokšan in Borut Doljšak.

Neva Accetto Vranac je za Koridor o predstavi Norma Jeane Baker Trojanska v režiji Nine Ramšak Marković zapisala: »Norma Jeane Baker Trojanska v svoji uprizoritvi ženske izkušnje prav stori popolnoma vse. Spretno se izogne komentarju posameznih ženskih problematik in jih raje stopi v kaotično, groteskno celoto. Prav slednja pa je edina, ki lahko celovito povzame, kaj pomeni biti Helena, Marylin, Norma. Ženska ženski!«

V predstavi igrajo izjemne Miranda Trnjanin, Mia Škrbinac in Lucija Tratnik.

 

Blaž Gselman je za portal Veza Sigledal o predstavi Dnevnik Anne Frank zapisal »Möderndorferjeva režija obrtniško spretno razrešuje izmenjevanje Annine pripovedi z igranimi prizori, v katere je vključen celoten ansambel (ki je obenem primoran manevrirati s svojimi kovčki). Anna je razumljivo tudi najbolj razplasten lik. Gaja Filač v vlogi naslovne protagonistke uspešno razgiba Annin portret s paleto občutij, ki se vsa, glede na situacijo, neredko gibljejo v skrajnostih. Preostali, Saša Pavlin Stošić (Margot Frank), Medea Novak (Edith Frank), Tadej Pišek (Otto Frank), Barbara Vidovič (Gospa Van Daan), Aleš Kranjec (Gospod Van Daan) in Timotej Novaković (Peter Van Daan), ji prav tako spretno sledijo vsak(a) v svojih izraznih potezah.«

V mesecu maju sta bila premierno uprizorjena oba dela drame avtorja Tonyja Kushnerja Angeli v Ameriki – Tisočletje se bliža in Angeli v Ameriki – Perestrojka. Gre za prvo uprizoritev drame v Sloveniji. Kompleksno predstavo, ki je tudi največja produkcija Mini teatra, je režiral Ivica Buljan, v njej pa igrajo Robert Waltl, Timon Šturbej, Saša Pavlin Stošić, Domen Valič, Nejc Cijan Garlatti, Nina Violić, Petja Labović in Barbara Vidovič. Predstava je požela odlične odzive publike, kot tudi kritikov.

Blaž Gselman je tako za spletni portal Veza Sigledal zapisal: »Pri tako učinkoviti izvedbi, kakršna je pri Buljanu, pogled gledalke in gledalca pri tem na neki način sledi premeščanju družbene strukture glede na njo samo, saj se v vsakokratni dogodek vselej že vriva drugi dogodek in spodnaša smisel prvega. Se pravi, da na odru opazujemo uprizarjanje razsrediščenosti družbene formacije. Potlej pa tudi kulturne identitete niso nič esencializiranega, temveč se konstruirajo hkrati z utrjevanjem družbenih konfliktov. Takšno razumevanje Kushnerjevih Angelov v Ameriki ponuja ljubljanska uprizoritev, ki dramsko predlogo bere zelo natančno. In za takšno branje družbene dejanskosti se bomo morali odločiti tudi onkraj gledaliških odrov. Dramski tekst o epidemiji aidsa izpred več kot tridesetih let ni zgodovinski dokument. Z vso jasnostjo nam pokaže, zakaj toliko pozneje ni (bilo) politične volje za učinkovitejši odgovor na pandemijo koronavirusa. Odgovor je seveda ta, da se kapitalu in kapitalistični državi to ni izplačalo. Zato mora biti naš odgovor radikalno drugačen, njegovi osrednji značilnosti pa morata biti solidarnost in skrb za drugega.«

Dve izjemni predstavi za našo najmlajšo publiko pa je na oder postavil Robert Waltl. Decembra najprej otroško predstavo Krojaček Hlaček legendarnega Leopolda Suhodolčana.

Tajda Lipicer je za Veza Sigledal zapisala »Pravljično-fantazijski značaj literarnega izvirnika je v dobri meri ohranjen tudi v predstavi Krojaček Hlaček, ki je nastala v režiji Roberta Waltla in dramaturgiji Nike Korenjak. Ustvarjalci ohranjajo ter dodatno izpostavljajo motive izvirnika, ki so relevantni za sodobno družbeno stvarnost – boj za pravičnost, ekološko ozaveščanje, solidarnost, prav v aktualizaciji pa se zgodi tudi ključen premik od literarne predloge. Prav tako pohvalno pa je tudi sodelovanje Mini teatra z mladimi ustvarjalci, ki so v primeru predstave Krojaček Hlaček nadobudna igralka Suzana Krevh ter glasbena ustvarjalca Laetitia Pohl - KIKI, mlada in unikatna kantavtorica, ter Jaka Florjančič, ki se podpisujeta pod avtorsko glasbo in zvočno oblikovanje.«

V predstavi igrajo Suzana Krevh, Andrej Tomše in Loup Abramovici.

 

V februarju pa je Waltl z mladimi igralci Gajo Filač, Diano Kolenc, Borutom Doljšakom, Timotej Novakovićem in Vidom Klemencem režiral lutkovno predstavo Knjiga o džungli.

Ana Rozman je za Radio SLO Prvi zapisala »Likovna podoba lutk je izjemna in omogoči nov, svež pogled na protagoniste, ki so zaradi številnih knjižnih in filmskih predelav že zasidrani v naši zavesti. Dodana vrednost so tudi songi, ki jih je zasnoval skladatelj Goran Bojčevski in jih doživeto zapojejo Timotej Novaković, Diana Kolenc, Gaja Filač, Borut Doljšak in Vid Klemenc. Angažma igralcev je brez dvoma vreden pohvale. Režijsko jih je usmerjal Robert Waltl, dramatizacija je delo hrvaškega dramaturga Ivorja Martinića. Gre za svežo lutkovno upodobitev znane klasike, ki bo zagotovo navdušila.«

V mesecu maju pa je Mini teater gostil tudi dva mednarodno priznana gledališka ustvarjalca, poljskega režiserja Marcina Marzeca, ki je poleg režije tudi avtor besedila in glasbe za lutkovno predstavo Obisk pri soncu, ter ukrajinsko umetnico Elviro Bosovych, ki je za predstavo oblikovala lutke, sceno in kostume. V predstavi igrata Voranc Boh in Robert Korošec. Ana Rozman je za Radio Ars zapisala »Voranc Boh in Robert Korošec se izkažeta kot izvrstna igralca s pretanjenim občutkom za animacijo lutk. Še posebno Korošec je gibek v prehajanju iz ene živali v drugo, tako se res doživeto vživi v kokoš, srako, ježa, zajca, polža in račko. Lutke so delo ukrajinske kreatorke lutk, scenografke in kostumografinje Elvire Bosovych. Hudomušne lutke so likovno dodelane in ustrezajo značaju vsake izmed lutk. Celostno torej res kakovostna predstava, ki je zaradi živopisnih lutk ter izvrstne igre obeh slovenskih igralcev prava paša za oči.«

Mini teater je za otroško predstavo Deklica z vžigalicami v septembru 2022 na Festivalu PIF v Zagrebu prejel nagrado za predstavo z najbolj humanim sporočilom.

Od 22. februarja do 5. marca 2023 je Mini teater s predstavo Turingov stroj avtorja Benoita Solèsa v režiji Ivice Buljana gostoval v kultnem gledališču La MaMa v New Yorku, kjer smo izvedli kar osem ponovitev in poželi izjemne odzive publike.

Maura Nguyen Donohue je za spletni portal Culturebot zapisala: »Življenjska nujnost umetniških posegov in obujanja skritih (ali romantiziranih) zgodovin se jasno kaže v tej uprizoritvi slovenskega Mini teatra. Medtem ko se Solès zgleduje po igri Hugha Whitemora Breaking the Code, ki je nastala po knjigi Andrewa Hodgesa Alan Turing: Enigma (ki je navdihnila tudi film Igra imitacije), Buljan prinaša različico zgodbe, ki je povsem sveža v svojem bistvu. Njegovi sodelavci na področju scenografije, svetlobe in video oblikovanja Sonda 13/Toni Soprano Meneglejte, kostumograf Alan Hranitelj, skladatelj Andrej Makor ter igralci Nejc Cijan Garlatti, Timon Šturbej in Nika Korenjak prispevajo k uprizoritvi, ki prekipeva od prefinjenosti, ki zaupa v celovitost človeških teles - predvsem pri uresničevanju konceptualnih, čustvenih in tehnoloških zamisli. S tem ko epsko bitko iz druge svetovne vojne za razvozlavanje nemške šifre Enigma zreducirajo na globoko osebno in tragično alegorijo (z minimalnimi tehničnimi gledališkimi atributi) predstava zagotavlja obilico patosa in fizičnosti na globoko intimen način«.

V okviru mednarodne turneje je predstava Turingov stroj, poleg New Yorka, v tej sezoni gostovala še v gledališkem programu Kulturne prestolnice Evrope v Novem Sadu in v Zagrebu na Queer festivalu.

V letu 2024 bo Mini teater obeležil 25 let svojega delovanja, sezono 2023/2024 pa bomo že konec avgusta začeli s predstavo Kdo se boji Virginie Woolf, ki bo 27. 8. v Križevniški cerkvi v programu Festivala Ljubljana, dvema ponovitvama ulične predstave Judovsko življenje v Ljubljani, ki je nastala v koprodukciji z Judovskim kulturnim centrom Ljubljana in Yiddishpiel teatrom iz Tel Aviva, ki bosta 30. in 31. 8. ob 20h na Križevniški ulici. Tradicionalni Dan križevniškega soseda bo 1. 9. na Križevniški ulici z dvema koncertoma skupin Anbot in Pickpocket Swingers, lutkovno predstavo Obisk pri soncu. Sledili bosta še dve ponovitvi naše zadnje uspešnice Angeli v Ameriki, ki bosta na programu 2. 9. ob 18.00 in 3. 9. ob 17.00 v Mini teatru.

 

Do konca leta 2023 pa nas v Mini teatru pričakujejo še tri premierne uprizoritve. Tokrat bodo v ospredju trije režiserji mlajše generacije, ki režirajo dela treh priznanih sodobnih avtorjev.

 

Jernej Potočan je za najmlajše in njihove starše posegel po stripu francoskega avtorja Joanna Sfarja, Vampirček gre v šolo. V predstavi, katere soavtor je tudi filozof, prevajalec in risar Izar Lunaček, bodo nastopili Nejc Jezernik, Tina Resman in Matic Lukšič. Premiera predstave bo 30. septembra 2023. Zgodba z mojstrskim mešanjem humorja in tragedije ter spretnim preklapljanjem med grozljivo in komično atmosfero pametno odpira teme, kot so osamljenost, smrt, vera v Boga in vrednost pravega prijateljstva. Pomemben element predstave bo živa glasba, ki bo narekovala atmosfero in krmarila med dvema navidez nezdružljivima svetovoma, ki nazadnje postaneta eno.

Peter Petkovšek se bo kot režiser in prevajalec lotil slavnega dela Trilogija Lehman italijanskega dramatika Stefana Massinija. V predstavi bodo igrali Igor Samobor, Branko Šturbej in Gal Oblak. Premiera je predvidena 12. oktobra. Trilogija Lehman je presunljiv ep o družini, imigrantih, vzponu in padcu ameriških sanj, predvsem pa poetična in pronicljiva analiza kapitalizma in njegovih finančnih institucij, ki imajo že v svojem začetku zapisan lasten konec – banka Lehman Brothers, v kateri že od 1960 ni več nikogar na vodilnem mestu s priimkom Lehman, velja za enega glavnih krivcev velike finančne krize leta 2008. Naša postavitev temelji ravno na zadnji točki: sredi nove globalne finančne krize se sprašujemo o izčrpani paradigmi kapitalizma skozi narativno formo zgodovine korporacije, ki v dirki lovljenja lastnega repa izčrpa in izprazni družino, kulturo in celo religiozna prepričanja.

 

Luka Marcen pa bo prvič v Sloveniji uprizoril eno od del trenutno najbolj brane norveške pisateljice Maje Lunde, Snežena sestra. Avtorica je sama pripravila dramatizacijo svojega dela za Mini teater. Premiera predstave bo v predprazničnem decembrskem času, ko na premieri pričakujemo tudi slavno pisateljico. Snežena sestra je topla zgodba o žalosti ob izgubi sestre in veselju ob novem prijateljstvu, o nadnaravnih stvareh in pravem božičnem veselju.

 

Nikola Ljuca, mladi in prodorni srbski gledališki in filmski režiser pa se bo lotil francoskega dela Jeana Marbœufa Kaj se je zgodilo z Bette Davis in Joan Crawford? v kateri bosta zaigrali dve veliki igralski slovenskega gledališča, Nataša Barbara Gračner in Jana Zupančič. Predstava nastaja v koprodukciji s Teatrom Tivoli in bo premierno zaživela v mesecu novembru. Dramsko besedilo Jeana Marboeufa je napisano kot odsev filma, v katerem je podčrtano rivalstvo obeh sester: pikanje, psovke, nizki udarci. Lepota tega besedila je v njegovi epistolarni obliki, igralki si pošiljata pisma in ta oddaljena oblika daje konfliktu posebno razsežnost. Besedilo, poleg neverjetnega šarma teksta, odpira tudi globlja vprašanja o staranju, osvajanju, padcu kariere.

Z velikim veseljem pričakujemo tudi jesensko otvoritev obnovljenih prostorov našega gledališča na Križevniški 1 in Križevniški 3, ki smo ga v celoti financirali sami ob pomoči donatorjev in sponzorjev. Do dokončanja prostorov nam primanjkuje še nekaj sredstev, ki jih iščemo pri morebitnih novih sponzorjih in donatorjih. 

 

VIR: Mini teater Ljubljana