Nocoj se bo ob 19h v Mini teatru z otvoritvijo razstave Ana Frank – Zgodba za sedanjost, ki sta jo pripravila Hiše Anne Frank iz Amsterdama in Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije ter projekcijo nemškega filma Ljubi strah, začel 9. Mednarodni festival Hiša strpnosti 2023 - Hiša drugih.
Ljubljana, 13. november 2023
Nocoj se bo ob 19h v Mini teatru z otvoritvijo razstave Ana Frank – Zgodba za sedanjost, ki sta jo pripravila Hiše Anne Frank iz Amsterdama in Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije ter projekcijo nemškega filma Ljubi strah, začel 9. Mednarodni festival Hiša strpnosti 2023 - Hiša drugih.
Ko smo pred desetimi leti ustanovili Festival strpnosti, je bil svet resnično malo bolj sprejemljiv kraj za življenje. Soustanovitelj našega dogodka je bil veliki humanist Branko Lustig, preživeli taboriščnik, odličen filmski producent, dvakratni dobitnik oskarja in humanist svetovnega slovesa. Ena osrednjih idej je bila ohraniti spomin na grozote holokavsta. Kdo razen njega, ki je svoja najmlajša leta preživel v najbolj grozljivem taborišču, bi lahko pričal o holokavstu kot največjem porazu ideje o človeku nasploh? Opazoval je kolone staršev in otrok, kot je on, ki izginjajo pred njegovimi očmi v plinskih celicah samo zato, ker njihovo etnično poreklo ne ustreza rasnim zakonom, ki so jih uvedli nacionalfašisti. Branko Lustig nas je opozarjal in nas na izobraževalnih srečanjih naučil, da posvetiti svoje življenje ideji enakosti, ne le, da je plemenita, ampak, da je tudi nujna ideja za obstoj človeštva.
Naš planet od samega začetka vsako leto prizadenejo vse bolj nevarne krize. Na svetovni ravni so nekoč urejene demokracije prišle do roba propada, jezne množice vdirajo v najbolj zaščitene institucije, vojna z vso silovitostjo divja v Evropi in na Bližnjem vzhodu.
Kruti vojaški spopadi ustvarjajo neskončne reke beguncev, ki so za vedno prisiljeni zapustiti svoje domove. Nekateri konflikti so zelo realni, veliko hujši so od golega nesporazuma.
Letošnji festival strpnosti je sovpadel z nadaljevanjem vojne v Ukrajini in dogajanjem v Izraelu in Palestini. Izraelsko-palestinski konflikt ni vestern. Ni boj med dobrim in zlom, rajši je tragedija v starem in zelo natančnem pomenu besede: nasprotje med pravico in pravico, nasprotje med zelo silovito, utemeljeno in prepričljivo aspiracijo in drugo, zelo drugačno, a nič manj prepričljivo, nič manj silovito, nič manj človeško aspiracijo. Fiksiranje na preteklost nam lahko prepreči, da bi sprejeli prihodnost. Ne moremo se vrniti v preteklost, da bi popravili napake, ki so se zgodile – to je nemogoče. Toda kovanje poti do prihodnjega miru je mogoče. Pred 80 leti so nacisti pobili milijone Judov, danes pa so Judje in Nemci dobri prijatelji. Če se znata uskladiti, se lahko vse rane zacelijo. Ključno je poiskati ozdravitev, namesto da preteklost uporabljamo kot izgovor za spodbujanje nasilja in konfliktov. Močno smo prizadeti in pretreseni zaradi nedavnih dogodkov v Izraelu. Prav tako smo globoko zaskrbljeni zaradi neustreznega odziva nekaterih slovenskih in evropskih naprednjakov glede napada Hamasa na izraelske civiliste, odgovor, ki odraža zaskrbljujoč trend v politični kulturi globalne levice. Nobenega nasprotja ni med odločnim nasprotovanjem izraelskemu podrejanju in okupaciji Palestincev ter nedvoumno obsodbo brutalnih nasilnih dejanj nad nedolžnimi civilisti.
Palestinci so v Palestini, ker je Palestina edina domovina palestinskega ljudstva. Izraelski Judje so v Izraelu, ker na svetu ni druge dežele, ki bi ji Judje kot ljudstvo, kot nacija lahko rekli dom.
Zgodovinska izkušnja judovskega ljudstva je, naj se sliši še tako čudno, nekako paralelna z izkušnjo palestinskega ljudstva. Jude so “brcnili” iz Evrope in nato iz arabskih dežel in Irana; Natanko tako, kot so Palestince najprej “brcnili” iz Palestine in potem iz arabskih dežel.
Jasno je, da je med vojno, ko so bolečina, jeza, bes, edino kar občutimo, težko govoriti o miru, toda mirovna pobuda je edini način, ki lahko pripelje do konca vojne.
Smo proti vsem zločinom nad civilisti.
Pozivamo Hamas in Palestinsko vodstvo, da takoj in brezpogojno izpustijo vse talce, ki so jih ugrabili 7. oktobra letos in da prenehajo uporabljati civiliste za živi ščit.
Judovska demokratična država ne sme ogrožati življenj palestinskih civilistov. Ohraniti mora moralni položaj, zaščititi svojo mednarodno legitimnost. Izrael mora jasno dokazati, da je to vojna proti Hamasu, ne proti Palestincem, vojna za življenje in demokratične vrednote, ne za ozemlje. Zgodovina nam ne bo odpustila, če v tem kritičnem trenutku ne bomo ponudili upanja polnega miru, kljub tragediji vojne.
Izrael mora obljubiti priznanje države Palestine in Palestinci morajo priznati Izrael. Mednarodno skupnost pa prosimo, naj začne sestavljati nov Marshallov načrt, ki bo v naslednjih nekaj letih ustvaril novo, mirnejšo in gospodarsko uspešno realnost Bližnjega vzhoda. Pozivamo vse vodilne zalivske države, da sodelujejo v prihodnjem diplomatskem procesu in da nadzirajo obnovo Gaze po vojni.
Festival Hiša strpnosti se zaveda omejenega dosega, iz katerega je mogoče slišati naša sporočila. S projekcijami filmov, pogovori, izobraževalnimi vsebinami za mlade želimo okrepiti ideje humanizma, demokracije in harmoničnega razvoja človeškega rodu v ravnovesju z vsemi bitji na našem planetu. Znani pregovor, da je zgodovina učiteljica življenja, jemljemo z vso potrebno resnostjo – da se ne bi nikdar prenehali učiti in da kot družba ne bi nikoli več dovolili takšnih mračnih in nečloveških dogodkov, kakršen je bil holokavst. Radi bi še enkrat znova in nedvoumno opozorili na to, kaj se zgodi, kadar strpnost ni imperativ razmišljanja in delovanja v družbi.
V zgodovini nikakor niso bili diskriminirani samo Judje; sovraštvo do marginaliziranih skupin je čutiti tudi danes, v družbi, ki se hvali s tem, da so njeni temelji demokratičnost in svoboščine. Neosnovanega sovraštva so deležne številne skupine manjšin, kot so skupnosti LGBT, romske ali druge narodnostne manjšine, politično drugače misleči in drugi. Zato želimo z našim programom spregovorili o teh temah ter nanje nenehno opozarjali javnost, saj je zavedanje o tem ključno za pozitivne družbene spremembe.
Naj se na koncu zahvalim vsem podpornikom, ki so že deveto leto zapored omogočili naš festival Hiša strpnosti 2023:
Mestna občina Ljubljana – oddelek za kulturo, Ministrstvo za zunanje zadeve RS, Veleposlaništvo ZDA, Veleposlaništvo Nemčije, Veleposlaništvo Poljske, Veleposlaništvo Izraela, Avstrijski kulturni forum Ljubljana, Veleposlaništvo Bolgarije, Lisztov inštitut - Madžarski kulturni center Ljubljana, Francoski inštitut v Sloveniji, British Council in Energetika Ljubljana ter slavnostni govornici na odprtju festivala, ministrici za pravosodje dr. Dominiki Švarc Pipan.
Robert Waltl, direktor festival Hiša strpnosti-Hiša drugih
VIR: Mini Teater
VIR: Mini Teater
