Datum objave:

Avtor:

Lani je bilo po vsej EU nameščenih nekaj več kot 630 tisoč javnih polnilnih mest, do leta 2030 pa bi jih morali postaviti vsaj 3,5 milijona oziroma po mnenju združenja evropske avtomobilske industrije celo osem milijonov, če želimo doseči cilje glede zmanjšanja izpustov iz prometa. 

Najnovejše poročilo Evropskega združenja proizvajalcev avtomobilov (ACEA) razkriva skrb zbujajočo vrzel med sedanjo razpoložljivostjo javnih polnilnih mest za električne avtomobile v EU in tem, kar naj bi dejansko potrebovali za doseganje ciljev glede zmanjšanja izpustov CO2. Po podatkih omenjene organizacije je prodaja električnih avtomobilov v EU med letoma 2017 in 2023 rasla trikrat hitreje kot namestitev polnilnih mest, ta razkorak pa naj bi se v prihodnje še povečeval. Lani je bilo po vsej EU nameščenih le nekaj več kot 150 tisoč javnih polnilnih mest (v povprečju manj kot tri tisoč na teden), skupno pa naj bi jih bilo konec lanskega leta uporabnikom e-vozil na voljo približno 630 tisoč. Po podatkih Evropske komisije pa bi bilo treba do leta 2030 zagotoviti vsaj 3,5 milijona polnilnih mest, kar z drugimi besedami pomeni, da bi morali na leto postaviti vsaj 410 tisoč javnih polnilnih mest ali skoraj osem tisoč na teden, kar je skoraj trikrat več, kot jih je bilo postavljenih lani. Ocene ACEA o potrebah po polnilni infrastrukturi pa so še krepko višje, saj naj bi po njihovem mnenju, če želimo izpolniti cilje o zmanjšanju izpustov iz prometa, do konca desetletja potrebovali kar 8,8 milijona polnilnih mest oziroma, da bi morali na leto zagotoviti vsaj 1,2 milijona novih javnih polnilnic, kar je osemkrat več, kot jih je bilo zagotovljenih lani. V ACEA ob tem poudarjajo, da je preprost dostop do javnih polnilnih mest, poleg tržne podpore in konkurenčne proizvodnje e-vozil v Evropi, bistven pogoj za želeno razogljičenje cestnega prometa, pri čemer je treba naložbe v javno polnilno infrastrukturo nujno okrepiti, če želimo zapolniti infrastrukturno vrzel in doseči podnebne cilje.

V ACEA ob tem še navajajo, da se njihove ocene bistveno razlikujejo od ocen Evropske komisije, ker so pri izračunih upoštevali, da bo konec desetletja bistveno več e-vozil kot jih navaja komisija (namesto 30 milijonov kar 65 milijonov), pri čemer je Komisija pri izračunih upoštevala le baterijska električna vozila, ne pa tudi priključnih hibridnih vozil in električnih dostavnih vozil, ki uporabljajo enako polnilno infrastrukturo. Poleg tega pa je bila v izračunih Komisije predvidena bistveno manjša poraba energije vozil v primerjavi z nedavnimi dejanskimi podatki, in sicer le 14,8 kWh/100 km za električna vozila in 19,2 kWh/100 km za priključna hibridna električna vozila, medtem ko podatki kažejo, da ta poraba v obeh kategorijah znaša 20 kWh/100 km. Skrb zbujajoče dejstvo je še, pravijo v ACEA, da je bilo konec leta 2023 kar 61 odstotkov vseh polnilnic skoncentrirano le v treh evropskih državah - Nemčiji, Franciji in Nizozemski, kar prav tako precej omejuje večjo e-mobilnost.

VIR: Naš Stik