Imamo možgane z »norimi« lastnostmi, ki jih šele dobro spoznavamo. Šele zadnjih nekaj desetletij počasi odkrivamo zmogljivost in doseg ter možnosti našega superorodja za inteligenco.

Ideja o tem, da uporabljamo le 10 odstotkov naših možganov, kot smo videli v filmu Lucy (ki je briljanten – če odmislimo zadnje pol ure), je precej bedna in posledica ponavljanja nekega mita iz 18. stoletja. Verjetno uporabljamo kar cele možgane, obstajajo pa neskončne možnosti, da jih bolje razumemo in spoznamo ter s tem izboljšamo njihovo delovanje. Kot posamezniki in kot vrsta.

Ljudje imamo zavest, sprašujemo se pomembna vprašanja. Pomislimo samo na tisto o obstoju, o smislu življenja. In pomislimo na edini logičen odgovor: 42.

Že to, da smo se sposobni s humorjem ubadati z vprašanji o obstoju in namenu človeštva, veliko pove o naši mentalni sposobnosti. In to, da smo sposobni živeti v družbi, osnovani na izmišljotinah, ki smo jim dali vrednost in uporabnost – kot so na primer denar, podjetja, religije, vrednote –, govori o ogromnem potencialu, ki je v nas.

Naši možgani so sposobni ustvariti tako zavedanje posameznika kot tudi zavedanje skupine ljudi. Sposobni so ustvarjanja širše slike na podlagi minimalnega števila informacij. Sposobni so nas same sebe prevarati, da svet okoli sebe razumemo in dojemamo na zelo različne načine. Ne nazadnje je potrebno samo obiskati Muzej iluzij, da se prepričamo v to.

Vsi pričakujemo, da se bo nova revolucija zgodila z razvojem praktično uporabnega kvantnega računalnika, umetne inteligence in z rešitvijo problema fuzije za pridobivanje energije.

Ampak najverjetneje bi bilo še bolje investirati v večje razumevanje nas samih, naših možganov – saj bodo ti tisto orodje, ki je in ki bo pripeljalo do vseh teh izumov.

Če se vrnem na praktičen svet in moje okolje, ki je svet trženja in oglaševanja, me naravnost zmrazi naivno navdušenje nad orodji, ki naj bi delovala samostojno, mi pa bi le sedeli na kavču in pili pivo, kot se je entuziastično izrazil moj predhodni govorec na konferenci AI_spiracija. Ja, pajade.

Programatično zakupovanje medijev, UI-orodja za ustvarjanje oglasov in pisanje tekstov, pa seveda za oblikovanje in tako dalje … Vse to so povsem uporabni pripomočki, ki pa so nepopolni in delujejo le z našo pomočjo. Vsaj za zdaj.

Kot vse tehnologije, se bodo tudi orodja na podlagi umetne inteligence razvijala naprej. Na nekaterih področjih bodo prevzela naše delo, na nekaterih nam bodo pomagala k večji učinkovitosti. Oglaševalske agencije ne bodo izginile, težko pa bodo v oglaševanju delali posamezniki, ki ne bodo znali uporabljati UI-orodij.

A ta orodja bodo tu za vse. Tudi če začnete tehnično novost uporabljati nekaj mesecev pred konkurenco, vas bodo tekmeci kmalu začeli posnemati. In boste spet v pat poziciji. Kar vas dela drugačne, boljše in uspešnejše, je še vedno vaš pripomoček za razmišljanje, vaša inteligenca.

Oglaševalci smo obsedeni s tem, da smo v trendu! Da smo prvi. Velikokrat se to manifestira z javnim razkazovanjem poznavanja vsega novega. Predvsem v agencijah se ženemo, da izvemo za vse novosti pred naročniki, hitro to še poimenujemo z novim fensi samostalnikom in jim to nosimo pred nos. Da bi izgledali lepši in pametnejši.

Mogoče bi nas naročniki bolj cenili, če bi jim o novostih govorili bolj umirjeno. Brez panike. Brez FOMO-tresavice. Brez novih poimenovanj oglaševalskih metod, ki so obstajale že davno prej.

Mogoče bi bilo bolje, da naročnikom razlagamo o tem, kako razmišljamo. Kaj vse preučimo, preden jim predlagamo določene rešitve, ideje. Kdo vse je sodeloval pri razvoju ideje. In kaj vse ti ljudje vedo, kaj so že doživeli in kakšne izkušnje imajo. In česa vsega novega se učimo, da bi delali še bolje in bili še bolj učinkoviti. Ne pa se hvaliti, da smo do ideje in oblikovne rešitve prišli z orodjem umetne inteligence. Če smo mi, bodo tudi drugi! Če lahko ChatGPT vprašam jaz, ga lahko vsi. Na enako vprašanje bo tudi odgovor enak.

Po moje bi kot naročnik več dal na znanje, izkušnje in predanost agencije. Več kot na to, da so mi o TikToku povedali nekaj dni pred drugimi. Čeprav sta seveda tudi hitrost pri osvajanju trendov in energija agencije zelo pomembni, bi še več pomena dal pravi inteligenci. Umetna pa naj bo v pomoč!

Moj predlog je, da poskusimo čim več vlagati v ljudi. Vsak od nas ima med ušesi sredstvo, ki je z bilijoni nevronskih povezav sposobno malih dosežkov (na primer zjutraj izbrati oblačila iz omare v neko smiselno kombinacijo) kot tudi velikih dosežkov v okviru svojega dela. A ta naš organ mora biti aktiven. Moramo ga uporabljati. »No bounce, no play!«

Učimo se razmišljati, učimo se biti kreativni, učimo se biti boljši. In za to uporabimo najboljše, kar nam je mati narava dala – svoje možgane.

Če si pomagamo s tehnologijo, nič hudega, samo ne pozabimo, kako smo sploh prišli do nje.

Z možgani.