Z izločitvijo infrastrukturnih storitev IBM je 4. novembra 2021 za nekatere kot spin-off za druge pa kot startup na newyorški borzi začel kotirati Kyndryl, največje svetovno podjetje za upravljane storitve informacijskih tehnologij. Podjetje ima 90 tisoč zaposlenih in štiri tisoč strank, med katerimi je 75 odstotkov podjetij z lestvice Fortune 100. Letni prihodek znaša 19 milijard dolarjev. Po skoraj letu dni samostojne poti smo se o njegovi umeščenosti na slovenskem trgu pogovarjali z Iztokom Zajcem, direktorjem Kyndryla Ljubljana.

Kako se je na slovenskem trgu uveljavila blagovna znamka Kyndryl? Stranke, ki ste jih imeli še kot podjetje IBM, ste verjetno pravočasno obvestili. Kako pa je s prepoznavnostjo imena med novimi morebitnimi strankami?

Uporabniki naših storitev so vseskozi vedeli, kdo smo in kaj je Kyndryl. Z njimi smo sodelovali že od začetka, saj je bilo treba prenesti pogodbeno dokumentacijo z družbe IBM Infrastructure Services na Kyndryl. Z njihove strani ni bilo izražene nobene bojazni, preprosto vedo, da se posel dela z ljudmi, ne z blagovno znamko. Kar zadeva nove stranke, pa smo imeli na začetku razmeroma malo publicitete v medijih in smo sami zaposleni, naši tehnični ljudje, vodstvo in prodajalci ustvarili zavedanje, kdo je Kyndryl, s čim se ukvarja, da nismo več IBM, da se ne ukvarjamo samo s tehnologijami IBM, da smo samostojni, da smo podpisali pogodbe o velikih partnerstvih z največjimi tehnološkimi ponudniki. Čeprav smo največji startup na svetu, imamo za sabo dolgo korporacijsko zgodovino. Vse to nakopičeno znanje in zaupanje sta pomembni, da pridejo zdaj uporabniki kar sami do nas.

V Kyndrylu smo specializirani za tehnološke storitve. Opravljamo šest dejavnosti: oblak, digitalno delovno mesto, varnost in odpornost, omrežje in obrobno računalništvo, poslovni sistemi vključno z osrednjimi strežniki ter aplikacije, podatki in umetna inteligenca. Dodatno rastemo na področju svetovalnih in implementacijskih storitev.

Izdvojitev je pripomogla k temu, da smo lahko samo še bolj osredotočeni na informacijske storitve in rešitve, ki našim uporabnikom prinašajo največjo dodano vrednost. Poleg tega imamo več možnosti za sodelovanje z različnimi partnerji, kar prej ni bilo možno. Na primer imamo visok partnerski status z Microsoftom, s katerim sodelujemo pri razvoju modernih hibridno-oblačnih storitev. Smo tudi vodilni globalni upravljavec kritične IT-infrastrukture, s katero uporabnikom omogočamo digitalizacijo in modernizacijo njihove infrastrukture.

Težko bi našli razlike med potrebami uporabnikov v Sloveniji ali jugovzhodni evropski regiji, v katero sodimo. Naši uporabniki največ povprašujejo po podpori na področju digitalne preobrazbe in poslovnih procesov. Sledijo projekti za upravljanje podatkov, izboljšanje varnosti in kibernetske odpornosti, računalništva v oblaku in projekti, ki temeljijo na strojnem učenju in umetni inteligenci.

V Sloveniji je nekaj velikih podjetij, ki ne bi predala celotne IT-infrastrukture v zunanje izvajanje, sploh ne jedrnih sistemov. Pomisleki so enaki v celotni regiji. Kljub vsemu pa si vsi prizadevajo za čimprejšnjo digitalno preobrazbo in čedalje bolj ugotavljajo, da z lastnimi viri tega ne morejo narediti. Digitalna preobrazba ne pomeni samo upravljanja nekega trenutnega sistema. Z uporabniki se pogovarjamo v smislu, da jih premaknemo iz sedanje v želeno situacijo. Pri tem lahko prevzamemo v upravljanje trenutne sisteme, da se lahko njihovi strokovnjaki ukvarjajo s transformacijo in razvojem novih sistemov. V vmesnem času sodelujemo, snujemo in uvajamo nove procese ter jih nato tudi skupaj upravljamo.

Globalno obstaja velikanska težava s kadri. V zadnjem času se je povečala tudi fluktuacija. Kadri delajo oddaljeno pri projektih za tuje trge in naročnike. Plače pa so na nek inačin omejene in podjetja težko konkurirajo plačni politiki ponudnikov.

Naši uporabniki v največjem deležu prihajajo iz finančne industrije, telekomunikacij in javnega sektorja. V naši regiji imamo več kot 500 uporabnikov. To bazo bomo še podpirali, hkrati pa pridobivali nove uporabnike, ki bi jim ponudili nove tehnološke rešitve. Globalno naslavljamo trg, ki bo kmalu vreden 500 milijard dolarjev in raste zaradi velike ekspanzije podatkov, prehajanja podjetij v oblačne storitve in zaradi potreb po delovanju v varnem informacijskem okolju.

»Velike in srednje velike organizacije so pri prenosu poslovanja v oblak zadržane. Manjša podjetja imajo več storitev v oblaku in tudi pri oblikovanju novih poslovnih modelov so inovativnejša.«

Po odsvojitvi smo močno povečali svojo agilnost. Veliko poslovnih odločitev sprejemamo lokalno in lahko rečemo, da smo postali hitra in ploska organizacija. Ko smo bili še del IBM, smo se koncentrirali na tehnologijo IBM in jo kot takšno predstavljali našim uporabnikom. Danes smo postali strateški partner, ki sedi na isti strani mize, razmišlja enako in lahko uporabniku svetuje v okviru njegovih potreb in v skladu z najboljšimi svetovnimi praksami.

Prav nasprotno. Glavna prednost Kyndryla po odsvojitvi je možnost ponujanja tistega, kar je trenutno svetu prepoznano kot najboljše. Z delom na več platformah širimo tudi svoj portfelj, kar nam drugače kot prej ponuja sodelovanje s podjetji Microsoft, Cisco, Juniper, VMware in podobnimi. Kar zadeva lokalne povezave, kot sistemski integrator sodelujemo z raznimi informacijskimi ponudniki, s katerimi smo pri določenih priložnostih tudi tekmeci. V takšnem odnosu vedno iščemo tisto najboljše, kar nas povezuje in krepi naš partnerski odnos. Govorimo o sobivanju na trgu, na kar smo že navajeni in je del našega vsakdanjika. Smo partner in konkurent, odvisno od primera, odvisno od projekta. Želel bi poudariti, da so se naši odnosi dodatno razvili z novimi partnerstvi z največjimi svetovnimi ponudniki, tako v konkurenčnosti kot tudi v boljšem sodelovanju. To je sistem, ki smo ga vsi že dolgo navajeni.

Trenutno so največji izzivi napadi s kriptovirusi ter dostopanje in razkrivanje zaupnih podatkov. Tu so še ranljivosti in incidenti, ki so posledica varnostno neustreznega načrtovanja in izvedbe prenosa poslovanja v oblak. Težava je veliko pomanjkanje kadrov z znanji in izkušnjami s področja kibernetske varnosti ter ne nazadnje pomanjkanje znanja in izkušenj pri okrevanju po incidentih. Menim, da bo kibernetska varnost v prihodnosti postala vodilna tema držav in organizacij. Znanja in zmogljivosti se bodo centralizirali pri storitvenih ponudnikih in izvajali v kombinaciji človeškega znanja in izkušenj ter umetne inteligence.

Študije kažejo, da so velike in srednje velike organizacije pri prenosu poslovanja v oblak zadržane. Odločajo se za nekritične storitve ali za storitve, ki imajo res specifične poslovne zahteve. Manjša podjetja imajo več storitev v oblaku in tudi pri oblikovanju novih poslovnih modelov so inovativnejša. Kibernetsko varnost pri prehodu v oblak regulirane panoge večinoma dobro načrtujejo in izvajajo, medtem ko ji manjša podjetja ne posvečajo dovolj pozornosti. Tako rekoč vsi pa pozabljajo na težave pri vnovičnem vzpostavljanju storitev v oblaku, ko pride do kibernetskega incidenta. In tu je Kyndryl vodilni ponudnik storitev na svetu, poleg tega, da lahko pomaga v vseh fazah prenosa poslovanja v oblak.

Podatkovna znanost ima glavno vlogo pri konkurenčnosti. Gre za to, da nadgrajuje človeške sposobnosti pri sprejemanju odločitev, prepoznavanju novih priložnosti, odkrivanju človeku skritih trendov in pri drugih analitičnih izzivih. Na drugi strani pa eksponenten razvoj umetne inteligence omogoča, da lahko vsaj pri nekaterih področjih računalnik povsem zamenja človeka, ki lahko svoj čas posveti drugim aktivnostim z višjo dodano vrednostjo. Za zdaj vidim uporabnost umetne inteligence, poleg analitike, predvsem pri računalniškem vidu in digitalnih dvojčkih.

Zanimiv primer uvajanja umetne inteligence je projekt, ki smo ga izvedli v Steklarni Hrastnik. Tam smo njihov sistem za kontrolo kakovosti tiska na steklenice nadgradili z računalniškim vidom, ki avtomatsko prepozna različna območja tiskanja na skenirani steklenici, na podlagi katerih potem računalnik samodejno preveri, ali je pri tisku prišlo do napake ali ne. S tem smo poleg pospešitve in razbremenitve človeške sile zmanjšali vpliv človeške napake in posledično minimizirali ogljični odtis.

Glede na trenutno rast bo svetovni trg IT-infrastrukturnih storitev leta 2024 dosegel vrednost 500 milijard dolarjev. V Kyndrylu bomo širili nabor storitev, pri čemer pa bomo še vedno osredotočeni na kibernetsko varnost, obsežne podatke, modernizacijo sistemov in aplikacij ter seveda na oblačne storitve. V tem smo že zdaj močni. Tudi v Sloveniji je predvidena rast IT-trga. Nadaljevali bomo sodelovanje z zdajšnjimi uporabniki in širili ekipo, s katero bomo podprli tudi nove uporabnike, nove tehnologije in projekte. V Sloveniji imamo visoko usposobljen tim strokovnjakov, s katerimi izvajamo digitalno transformacijo v različnih industrijah. Ekipo lahko dodatno oplemenitimo z našimi top strokovnjaki v okviru Kyndrylovih kompetenčnih regijskih centrov ter tako pokrijemo celoten spekter specifičnih IT-znanj in spretnosti.

VIR: IKT FINANCE