Datum objave:

Avtor:

Avtor fotografij:

Mednarodna agencija za obnovljivo energijo (IRENA) je pripravila poročilo Spreminjanje vloge hidroenergije: izzivi in priložnosti, ki nudi pregled trenutnega stanja hidroenergije in predstavlja vizijo, kako je mogoče uresničiti njen polni potencial.
Glede na poročilo so trenutni trendi v elektroenergetskem sektorju spodbudili spremembe v vlogi hidroenergije, kar je povzročilo potrebo po prilagoditvi načina načrtovanja, upravljanja in vzdrževanja. 
Hidroenergija je učinkovit vir čiste proizvodnje električne energije že več kot stoletje, vendar pa je glede na hitro razvijajočo se energetsko pokrajino pomembno ponovno oceniti njeno prihodnjo vlogo in izkoristiti nedavni tehnološki napredek, ki lahko poveča njen potencial, hkrati pa zagotavlja njeno trajnost in odpornost na podnebne spremembe.
V skladu s scenarijem zvišanja globalne temperature za največ 1,5 °C oziroma, če se želimo popolnoma razogljičiti in izpolniti podnebne cilje, določene v Pariškem sporazumu, bi se morala instalirana zmogljivost hidroelektrarn, vključno s črpalnimi hidroelektrarnami, do leta 2050 več kot podvojiti. To bo zahtevalo približno petkrat višje letne naložbe v hidroenergijo. Ker pa projekti hidroelektrarn težko pritegnejo investitorje, bi morale vlade in nosilci odločanja ustvariti primerno poslovno okolje, ki bo pritegnilo investitorje.
Poročilo poudarja, da je večina hidroenergetskega potenciala v državah v razvoju in da morajo finančne institucije sodelovati z vladami, da bi premagale lokalna tveganja in omejitve ter usmerile prepotrebne naložbe v te regije in države.
V skladu s poročilom se hidroenergija kljub temu, da je najbolj zrela obnovljiva tehnologija, sooča z več izzivi, vključno s: posodabljanjem starajoče se infrastrukture za izpolnjevanje zahtev sodobnega elektroenergetskega sistema; privabljanjem novih naložb ter posodabljanjem tržnih struktur in poslovnih modelov, ki ne nagrajujejo vseh storitev, ki jih, poleg proizvodnje električne energije, zagotavlja hidroelektrarna.
Hidroelektrarne v svetu se starajo, in jih bo treba obnoviti. Ta potreba predstavlja priložnost za uvajanje novih tehnologij in posodobitev naprav, da bodo ustrezale zahtevam današnjih elektroenergetskih sistemov.
Medtem, ko so hidroelektrarne dovzetne za podnebna tveganja, so lahko, če so projekti ustrezno načrtovani, tudi vir odpornosti. Obstoječe hidroelektrarne bi bilo treba po potrebi naknadno opremiti zaradi upoštevanja povečanega podnebnega tveganja, novi projekti pa bodo morali ta tveganja vključiti v svojo zasnovo.
Poročilo poudarja tudi, da bosta načrtovanje in razvoj hidroenergije uspešna le, če bosta upoštevana vidika trajnosti in odpornosti.

Zato je IRENA predlagala nekaj ključnih ukrepov, ki jih lahko sprejmejo oblikovalci politik, da bolje prepoznajo vrednost hidroenergije in pospešijo njegovo uvajanje. In sicer naj ustvarijo privlačno poslovno okolje za investicije v hidroelektrarne. Razvijejo in izvajajo politiko in trge, ki priznavajo vrednost prilagodljivost in pomožne storitve, ki jih zagotavljajo hidroelektrarne. Razvijejo naj tržne okvire, ki omogočajo širšo udeležbo hidroenergije na trgih energije in zmogljivosti v državah, ki jih še nimajo. Vzpostavijo naj spodbude in strukture finančne podpore za uvedbo in testiranje novih hidroenergetskih tehnologij – bodisi za obnovo oziroma razvoj. Izvajajo naj kombinacijo tesno usklajenih spodbud in racionalizacijo regulative, ki lahko pospeši uvedbo hidroenergije. Ustvarijo naj niz tržno vrednih in trajnostnih projektov, podprtih z robustnimi študijami izvedljivosti in upoštevanjem strogih meril trajnosti. V  dolgoročne energetske strategije naj vgradijo koncept celostnega načrtovanja, ki se ne bo osredotočal samo na oskrbo z energijo, ampak bo vključeval tudi podnebna tveganja, potrebe po skladiščenju in gospodarjenje z vodo.
Namen skupnega poročila IRENE za hidroenergijo je povečati ozaveščenost o trenutnih ovirah hidroenergije, spodbujanje dialoga in izmenjava najboljših praks med deležniki agencije in na koncu omogočiti izvedbo novih projektov hidroelektrarn, ki so potrebne za energetski prehod.

VIR: Naš Stik