»Veseli nas, da je večina političnih strank v parlamentu prepoznala JEK 2 kot nacionalni projekt, ki nima politične barve.
Ljubljana, 12.3.2024: »Veseli nas, da je večina političnih strank v parlamentu prepoznala JEK 2 kot nacionalni projekt, ki nima politične barve. Energetska samozadostnost je vprašanje suverenosti naše države in izgradnja JEK 2 je pogoj, da ohranimo energetsko neodvisnost in konkurenčnost našega gospodarstva«, je v prvem odzivu na skupen predlog štirih političnih strank, Svoboda, SDS, SD in NSi za izvedbo referenduma predvidoma novembra letos, dejala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.
Energetska kriza je razgalila našo šibkost in odvisnost od uvoza energentov. Pri plinu sicer tega dejstva ne moremo spremeniti, pri električni energiji pa imamo, v primerjavi z drugimi evropskimi državami odlično priložnost, da lahko postanemo energetsko samozadostni. Dolgoročno moramo zgraditi zadostne proizvodne vire v energetiki, ki so zanesljivi in nizkoogljični. Po zaprtju TEŠ 6 predvidoma leta 2033, lahko to zagotovi le drugi blok jedrske elektrarne. »Naša odgovornost do okolja, družbe in prihodnjih generacij zahteva, da vse sile upremo v trajnostni razvoj in zmanjšanje vpliva sodobnega načina življenja na podnebne spremembe. Slovenija sledi ciljem, ki jih predvideva evropski zeleni dogovor. Način, kako bomo dosegli te cilje, pa je naša odločitev«, meni Nahtigal in izpostavlja, da moramo izkoristiti so vire energije, ki jih premoremo. Nekaj prostora za nadgradnjo imamo še na področju hidroenergije. Velik potencial so OVE viri, predvsem sonce. Vendar izračuni, ki smo jih na GZS že večkrat javno predstavili kažejo, da brez nove jedrske elektrarne ne bomo dosegli predvidenega povečanja potreb po energiji zaradi vse večje elektrifikacije v slovenski industriji, prometu in tudi gospodinjstvih. »Slovenija ima lepo priložnost, da postane energetsko samozadostna in, zakaj pa ne, izvoznica električne energije«, je prepričana Nahtigal, ki se ne strinja, da bi bil referendum o JEK 2 novembra prezgodaj. »Preveriti je potrebno mnenje ljudi, preden se lotimo dolgotrajnih in dragih postopkov, ki bi nam dali odgovor na vsa vprašanja. Poleg tega vse več evropskih držav v naslednjih desetih letih načrtuje nove jedrske elektrarne.
Število dobaviteljev tehnologih pa je omejeno, kar pomeni, da bo čakalna vrsta dolga«, zaključuje Nahtigal.
VIR: GZS
Energetska kriza je razgalila našo šibkost in odvisnost od uvoza energentov. Pri plinu sicer tega dejstva ne moremo spremeniti, pri električni energiji pa imamo, v primerjavi z drugimi evropskimi državami odlično priložnost, da lahko postanemo energetsko samozadostni. Dolgoročno moramo zgraditi zadostne proizvodne vire v energetiki, ki so zanesljivi in nizkoogljični. Po zaprtju TEŠ 6 predvidoma leta 2033, lahko to zagotovi le drugi blok jedrske elektrarne. »Naša odgovornost do okolja, družbe in prihodnjih generacij zahteva, da vse sile upremo v trajnostni razvoj in zmanjšanje vpliva sodobnega načina življenja na podnebne spremembe. Slovenija sledi ciljem, ki jih predvideva evropski zeleni dogovor. Način, kako bomo dosegli te cilje, pa je naša odločitev«, meni Nahtigal in izpostavlja, da moramo izkoristiti so vire energije, ki jih premoremo. Nekaj prostora za nadgradnjo imamo še na področju hidroenergije. Velik potencial so OVE viri, predvsem sonce. Vendar izračuni, ki smo jih na GZS že večkrat javno predstavili kažejo, da brez nove jedrske elektrarne ne bomo dosegli predvidenega povečanja potreb po energiji zaradi vse večje elektrifikacije v slovenski industriji, prometu in tudi gospodinjstvih. »Slovenija ima lepo priložnost, da postane energetsko samozadostna in, zakaj pa ne, izvoznica električne energije«, je prepričana Nahtigal, ki se ne strinja, da bi bil referendum o JEK 2 novembra prezgodaj. »Preveriti je potrebno mnenje ljudi, preden se lotimo dolgotrajnih in dragih postopkov, ki bi nam dali odgovor na vsa vprašanja. Poleg tega vse več evropskih držav v naslednjih desetih letih načrtuje nove jedrske elektrarne.
Število dobaviteljev tehnologih pa je omejeno, kar pomeni, da bo čakalna vrsta dolga«, zaključuje Nahtigal.
VIR: GZS
