Ljubljana, 19. december 2023 - Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) pozdravljamo novelo Zakona o kolektivnih tožbah (ZKolT-A), ki jo je prejšnji teden sprejel Državni zbor.
Ljubljana, 19. december 2023 - Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) pozdravljamo novelo Zakona o kolektivnih tožbah (ZKolT-A), ki jo je prejšnji teden sprejel Državni zbor. »Pri oblikovanju rešitve je GZS tvorno sodelovala, zato smo toliko bolj zadovoljni nad sprejemom, ki pomeni korak v pravo smer pri iskanju ravnotežja med učinkovitim kolektivnim varstvom pravic in vzpostavitvijo zakonskih varovalk, ki so namenjene preprečevanju zlorabe postopka,« je dejal izvršni direktor GZS Marko Djinović.
Glavni namen vlaganj kolektivnih odškodninskih tožb so postajale odvetniške premije in ne varstvo pravic oškodovancev. Tudi stroka je opozarjala na sistemsko tveganje zlorabe kolektivnega varstva pravic s strani subjektov, specializiranih za množično vlaganje kolektivnih tožb ter njihovih financerjev. Zaradi prenosa evropske direktive se področje varstva potrošnikov z novelo ZKolT-A dodatno širi oziroma nadgrajuje. Skladno z zahtevami direktive je olajšan postopek, po katerem bodo organizacije, ki so jih druge države članice EU uvrstile na seznam reprezentativnih oseb, lahko vlagale kolektivne tožbe v Sloveniji in obratno. Dopolnjujejo se kriteriji za presojo reprezentativnosti upravičenih oseb za vlaganje kolektivnih tožb, pa tudi pravila, ki urejajo financiranje kolektivne tožbe s strani tretje osebe (third-party funding), pri čemer je ta pojem na novo opredeljen. Kot dodaja Djinović, na »GZS pristop zakonodajalca ocenjujemo kot uravnotežen in nujen, če želimo na eni strani zagotoviti oškodovancem dostop do pravice, ob istočasnem uresničevanju javnega interesa, ki ga zasleduje kolektivno varstvo pravic. Le na tak način lahko slovenska sodišča oblikujejo trdne sodne standarde na področju financiranja kolektivnih tožb in ohranijo integriteto sistema kolektivnega varstva pravic.«
VIR: GZS
Glavni namen vlaganj kolektivnih odškodninskih tožb so postajale odvetniške premije in ne varstvo pravic oškodovancev. Tudi stroka je opozarjala na sistemsko tveganje zlorabe kolektivnega varstva pravic s strani subjektov, specializiranih za množično vlaganje kolektivnih tožb ter njihovih financerjev. Zaradi prenosa evropske direktive se področje varstva potrošnikov z novelo ZKolT-A dodatno širi oziroma nadgrajuje. Skladno z zahtevami direktive je olajšan postopek, po katerem bodo organizacije, ki so jih druge države članice EU uvrstile na seznam reprezentativnih oseb, lahko vlagale kolektivne tožbe v Sloveniji in obratno. Dopolnjujejo se kriteriji za presojo reprezentativnosti upravičenih oseb za vlaganje kolektivnih tožb, pa tudi pravila, ki urejajo financiranje kolektivne tožbe s strani tretje osebe (third-party funding), pri čemer je ta pojem na novo opredeljen. Kot dodaja Djinović, na »GZS pristop zakonodajalca ocenjujemo kot uravnotežen in nujen, če želimo na eni strani zagotoviti oškodovancem dostop do pravice, ob istočasnem uresničevanju javnega interesa, ki ga zasleduje kolektivno varstvo pravic. Le na tak način lahko slovenska sodišča oblikujejo trdne sodne standarde na področju financiranja kolektivnih tožb in ohranijo integriteto sistema kolektivnega varstva pravic.«
VIR: GZS