19. junij 2024

»Mikrodokazila predstavljajo priložnost, da okrepimo kompetence, ki so ključne za naše gospodarstvo in družbo. So odziv na potrebo po hitro dostopnih in prilagodljivih oblikah izobraževanja, ki se lahko neposredno povežejo z delovnimi procesi,« je uvodoma poudarila izvršna direktorica GZS za strateški razvoj in internacionalizacijo mag. Marjana Majerič, ob tem pa opozorila, da je treba mikrodokazila umestiti »v naš izobraževalni sistem na način, ki zajema celotno vertikalo – od poklicnih šol do univerz. Zato je potrebna tudi adaptacija šolskih kurikulumov. Le tako bomo lahko zagotovili, da bodo resnično služila svojemu namenu in prispevala k naši konkurenčnosti na globalnem trgu.« Dotaknila se je tudi karierne platforme, ki jo je oblikovala GZS. Ta predstavlja inovativno orodje, ki je zasnovano prav za napovedovanje potreb po specifičnih kompetencah v prihodnosti. Deluje namreč kot model, ki analizira trende na trgu dela in predvideva, katere veščine in znanja bodo najbolj iskani v prihodnjih letih.

Prof. dr. Ksenija Vidmar Horvat, prorektorica za študijske in študentske zadeve Univerze v Ljubljani, vidi v mikrodokazilih izjemno priložnost, saj predstavlja neke vrste ‘game-changer’, v smislu, da bo ponudba usposabljanj za potrebe družbe in gospodarstva imela sedaj skupni okvir nadzora kakovosti. »Skupaj z GZS je bil pred približno dvema letoma sprejet krovni sporazum o sodelovanju, v katerem smo zapisali tudi sodelovanje na področju mikrodokazil,« je dejala in dodala, da se po 2 letih vidi, da je zgodba izjemna odskočna deska za nove oblike povezovanja z okoljem. Mikrodokazila po njenih besedah lahko uresničijo obe nalogi UL, in sicer da prispeva k razvoju prožnih kompetenc in poklicev prihodnosti, ob tem pa izpostavila, da »mikrodokazila ne bodo del študijskih programov, ampak jih bodo dopolnjevala. Predstavljajo 4. steber poslanstva UL, ki je vseživljenjsko učenje.«

Vseživljenjsko življenje in prekvalificiranja morata postati pravilo, saj zagotavljata trajnostno konkurenčnost, družbeno pravičnosti in dolgoročno odpornost. Cilji EU na področju znanja do leta 2030 so 60 % odrasle populacije vključenih vsaj enkrat letno v usposabljanje, 80 % Evropejcev z vsaj osnovnimi digitalnimi znanji in 20 mio IKT strokovnjakov, je dejala Isabel Ladron Arroyo iz generalnega direktorata za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje pri Evropski komisiji. Prednosti mikrodokazil vidi v njihovi usmerjenosti, kratkem trajanju in majhnem obsegu ter fleksibilnosti glede na to, kako ljudje živijo, se učijo in delajo. Spregovorila je tudi o priporočilih Sveta, ki naj bi mikrodokazila naredila bolj primerljive in razumljive.

Pri mikrodokazilih gre za pridobivanje specifičnega znanja, prilagojenega trgu dela, delovnemu okolju, hkrati pa posamezniku. Znanje je zgolj ena, pa čeprav najpomembnejša, komponenta kompetence, je razložila direktorica službe za razvoj kadrov in izobraževanje GZS Andreja Sever. Podrobneje je prikazala karierno platformo, ki jo je razvila GZS, in dodala, da se je model preverjal v kompetenčnih centrih in v strateških razvojno inovacijskih partnerstvih. Izpostavila je pomen sodelovanja gospodarstva, raziskovalcev, akademske znanosti, izobraževalnih institucij na celotni vertikali. »V gospodarstvu je ogromno znanja. Ogromno ga pa še potrebujemo in zato se povezujemo.« Bila pa je povsem jasna, da udeležencev izobraževanj ne bo, če ne bomo izhajali iz potreb delodajalcev in ljudi. Hkrati je pri pripravi programov nujno upoštevati tako značilnosti generacij, ki so že na trgu dela, kot tistih, ki prihajajo. »Le skupaj lahko oblikujemo proaktiven in trajnostni model razvoja kadrov, ki bo hitro odziven in prilagodljiv na spremembe,« je dodala.

O potrebah gospodarstva in okolja, kompetencah danes in jutri so na okrogli mizi razpravljali Darja Ferčej Temeljotov (Sandoz), Mihael Gornik (Dewesoft), Aleksandra Lepenik (ELPRO Lepenik & Co.) ter Suzana Kerec (Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje).

Izobraževalni sistem sicer ponuja kadre, ki jih potrebujejo podjetja, a bistveno premalo, je bila jasna Lepenik. Zaradi velike vrzeli vidi veliko priložnost za mikrodokazila, zlasti na visoki strokovni ravni, hkrati pa prav mikrodokazila lahko izobraževalnemu sistemu odvzamejo določen balast. Izkušnje z mikrodokazili ocenjuje kot pozitivne. Že od začetka so sodelovali tudi na karierni platformi GZS. Želela bi si, da »bi zakonodajalec sprejel, kar bo pilotna skupina ponudila in ne bi dodajal svojih priboljškov.« Gornik je opozoril na usihanje tehničnega kadra. Tudi zato skušajo v Dewesoftu že otroke navdušiti za tehniko. Otroke prve triade učijo matematike brez zvezka in svinčnika. Dewesoft PRO je namenjen specifičnim znanjem, vezanim na podjetje, mozaik podjetnosti pa daje tako splošna (npr. prodaja)  kot specifična znanja širšemu krogu zainteresiranih (npr. kako postaviti proizvodnjo). Po Gornikovem mnenju bi bilo treba mikrodokazila sistematično peljati vsaj v EU, poleg tega pa morajo biti izvajalci kakovostni. Po besedah Ferčej Temeljotov so se zaposleni v Lek Sandozu udeležili krajšega izobraževanja in usposabljanja za mikrodokazila. Da lahko držijo korak s prvo ligo oz. so lahko tudi ustvarjalci novih kompetenc, sodelujejo z univerzama, izobraževalnimi institucijami. Mikrodokazila so zaklad znanja posameznika, ki ga nosi s seboj. Kerec je opozorila na izzive pomanjkanja kadra in zaposlovanje tujcev. Strinja se, da se morajo mikrodokazila uveljaviti po celotni vertikali in je smiselno omogočiti njihovo prenosljivost ne le med podjetji znotraj Slovenije, temveč tudi v širšem okolju.

Po poročilu o poklicih prihodnosti World Economic Forumu 44 % anketiranih meni, da se bo v 5 letih spremenil pomen ključnih znanj, veščin in kompetenc, je pojasnila Tamara Boh z Univerze v Ljubljani. V skladu z istim poročilom je med ključnimi znanji vseživljenjsko učenje in radovednost na 5. mestu.  Mikrodokazilo je del vseživljenjskega izobraževanja, vendar pa vsaka oblika vseživljenjskega izobraževanja ni nujno mikrodokazilo. Za Univerzo v Ljubljani so mikrodokazila usmerjena k doseganju predvidenih učnih izidov, temelječa na potrebah tako trga dela kot družbe. Oblikovana so po meri, so pregledna in dostopna. »Mikrodokazila so lahko del razvoja. Naloga vseh je, da ne (p)ostanejo velika ideja sama zase, temveč so ‘v službi’ potreb in idej,« je še dodala.

Na okrogli mizi o ureditvi mikrodokazil v slovenskem sistemu so sodelovali dr. Slavica Černoša (Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje), Duša Marjetič (Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije) ter dr. Til Rozman (Ministrstvo za javno upravo).

Treba je vzeti v obzir, da mikrodokazila niso kvalifikacija, pravi Černoša. Zato je treba upoštevati, da gre za krajši program, vseeno pa mora biti kakovosten in strokoven. Po besedah Marjetič bodo vsaj za visoko šolstvo mikrodokazila podrobneje urejena v zakonu o visokem šolstvu. Visokošolski zavodi bodo sami skrbeli za kakovost in izvajanje kratkih izobraževanj in izdajanje mikrodokazil, nadzor pa bo izvajala Nacionalna agencija za kakovost v visokem šolstvu. Kot je razložil Rozman, so v letošnjem letu na ministrstvu začeli z novim projektom ‘stičišče za oblikovanje politik’, kjer gradijo na znanju in izkušnjah dveh že izvedenih projektov. Želijo okrepiti postopek oblikovanja politik, zlasti tako, da se javnosti vključijo v oblikovanje predpisov v čim bolj zgodnji fazi.

Vir: GZS >>