Na GZS pričakujemo, da nova vladna koalicija prednostno pripravi ustrezno shemo pomoči podjetjem zaradi dviga cen energentov kot posledice ruske invazije.
Ljubljana, 17. maj 2022 – »Na GZS pričakujemo, da nova vladna koalicija prednostno pripravi ustrezno shemo pomoči podjetjem zaradi dviga cen energentov kot posledice ruske invazije. Le tako lahko slovenska podjetja, zlasti energetsko intenzivna proizvodna, ohranijo svoj konkurenčni položaj. Nemčija, Francija, Španija in Portugalska so nas tu že prehitele s podpornimi ukrepi. Takšnega časovnega zamika, kot smo mu bili priča od začetkov energetske krize, na katero je GZS vseskozi zelo glasno opozarjala, pa do dokončne vzpostavitve prve sheme pomoči, si naša podjetja ne morejo več privoščiti,« izpostavlja predsednik GZS Tibor Šimonka.
Evropska komisija je že marca 2022 sprejela »Začasni okvir za krizne ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu po agresiji Rusije proti Ukrajini«. Podjetja, med njimi tudi slovenska, čutijo posledice tako posredno kot neposredno v obliki zmanjševanja povpraševanja, prekinitve obstoječih pogodb in projektov in posledično izgube prometa, motenj v dobavnih verigah, zlasti surovin in polproizvodov, ali drugih vložkov, ki niso več na voljo ali so postali predragi.
Nemčija je 19. aprila in 4. maja že prejela odobritev za dve shemi pomoči za podjetja v skupni višini 33 mrd EUR (1 % nemškega BDP, kar bi pomenilo za Slovenijo okoli 500 mio EUR). Francija je že začela izvajati predlagan okvir s strani Evropske komisije. Poleg ukrepov, namenjenih malemu gospodarstvu ter socialno šibkim, je tako že pomagala energetsko intenzivni industriji. Španija in Portugalska sta v petek sprejeli odločitev, da se zgornja meja cene plina za proizvodnjo električne energije v prvih šestih mesecih 12-mesečnega obdobja določi pri 40 EUR/MWh, nato pa se bo postopno povišala na povprečno 48,8 EUR/MWh za celotno obdobje posega.
Predsednik GZS Tibor Šimonka je zato vlado pozval k sprejemu ustrezne sheme pomoči, ki bo zagotovila ohranitev konkurenčnosti slovenskih podjetij, ki jih je dvig cen energentov najbolj prizadel.
PR: GZS
Evropska komisija je že marca 2022 sprejela »Začasni okvir za krizne ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu po agresiji Rusije proti Ukrajini«. Podjetja, med njimi tudi slovenska, čutijo posledice tako posredno kot neposredno v obliki zmanjševanja povpraševanja, prekinitve obstoječih pogodb in projektov in posledično izgube prometa, motenj v dobavnih verigah, zlasti surovin in polproizvodov, ali drugih vložkov, ki niso več na voljo ali so postali predragi.
Nemčija je 19. aprila in 4. maja že prejela odobritev za dve shemi pomoči za podjetja v skupni višini 33 mrd EUR (1 % nemškega BDP, kar bi pomenilo za Slovenijo okoli 500 mio EUR). Francija je že začela izvajati predlagan okvir s strani Evropske komisije. Poleg ukrepov, namenjenih malemu gospodarstvu ter socialno šibkim, je tako že pomagala energetsko intenzivni industriji. Španija in Portugalska sta v petek sprejeli odločitev, da se zgornja meja cene plina za proizvodnjo električne energije v prvih šestih mesecih 12-mesečnega obdobja določi pri 40 EUR/MWh, nato pa se bo postopno povišala na povprečno 48,8 EUR/MWh za celotno obdobje posega.
Predsednik GZS Tibor Šimonka je zato vlado pozval k sprejemu ustrezne sheme pomoči, ki bo zagotovila ohranitev konkurenčnosti slovenskih podjetij, ki jih je dvig cen energentov najbolj prizadel.
PR: GZS