Kreditiranje nebančnega sektorja se umirja. Medletna rast stanja posojil se je v prvih štirih mesecih letos postopoma upočasnjevala in do aprila upadla na 3,3 %, vendar ostaja višja od povprečne rasti v evrskem območju (2,4 %). Glede na konec lanskega leta se je najbolj zmanjšal prispevek posojil drugim finančnim institucijam in nefinančnim družbam. Še naprej se je umirjala tudi medletna rast posojil gospodinjstvom, ta je do aprila s 5,5 % ostala precej nad povprečjem evrskega območja (2,5 %). Umirjanje je predvsem posledica bolj umirjenega novega stanovanjskega kreditiranja, ob katerem je medletna rast stanj stanovanjskih kreditov do aprila upadla na 5,9 %, še naprej pa bila skoraj dvakrat višja kot v evrskem območju (3,0 %). Krepilo pa se je tekoče kreditiranje gospodinjstev s potrošniškimi posojili. Njihova medletna rast se je zvišala na 3,2 % in prvič po daljšem času presegla povprečje evrskega območja (2,9 %).

Vloge nebančnega sektorja ostajajo na visokih nivojih, so se pa letos do aprila nekoliko zmanjšale pri vseh sektorjih, razen pri gospodinjstvih. Pri slednjih so se vloge dodatno povečale, a je bil prirast bistveno manjši od prirastov v enakih obdobjih preteklih let (do aprila se je njihova medletna stopnja rasti upočasnila na 6,2 %), vseeno pa ostajajo robusten vir financiranja slovenskih bank. Povečevanju obrestnih mer za vezane vloge, ki je že močno prisotno v državah evrskega območja, zelo počasi sledijo tudi slovenske banke, kar je spodbuda varčevalcem, da svoje prihranke v večji meri vežejo za daljše obdobje.

Delež nedonosnih izpostavljenosti se je v prvih štirih mesecih 2023 znižal na doslej najnižjo raven 1,0 %. Pri izboljšanju najbolj izstopajo dejavnosti z največjim poslabšanjem med pandemijo, zlasti gostinstvo, v katerem so deleži nedonosnih izpostavljenosti v letošnjem letu po dveh letih in pol naraščanja začeli upadati, a so ostali visoki. Po doseženem 15-odstotnem deležu nedonosnih izpostavljenosti ob koncu leta 2022 se je letos do aprila ta delež zmanjšal na 13,4 %.

Banke so dvig obrestnih mer prenesle v pogoje zadolževanja nebančnemu sektorju, medtem ko je pri obrestovanju vlog prišlo le do manjšega dviga. To se je ob nadaljnjem prirastu neto obrestnih prihodkov v prvih štirih mesecih letošnjega leta odrazilo v visokem bruto in neto dohodku bank. Neto oslabitve in rezervacije so ostale nizke, na ravni bančnega sistema so predstavljale le nekoliko več kot odstotek ustvarjenega bruto dohodka bank. Dobiček bank pred obdavčitvijo je v prvih štirih mesecih leta tako za tri četrtine (75,6 %) presegel lanskega v enakem obdobju. Zaradi višje ravni obrestnih mer pričakujemo povečevanje obrestnih prihodkov in s tem neto obresti, ki so glavni vir povečevanja dobička.

Kapitalski položaj slovenskega bančnega sistema ostaja soliden. Zvišanje kapitalskih količnikov je posledica znižanja tveganju prilagojene aktive in zvišanja regulatornega kapitala zaradi zadržanih dobičkov in zmanjšanja izgub iz naslova vrednotenja dolžniških vrednostih papirjev. Še nekoliko se je izboljšala tudi že sicer dobra likvidnost bančnega sistema.

Publikacija Informacija o poslovanju bank s komentarjem, april 2023 je na voljo na povezavi. 

VIR: BS