V Ženevi se začenja zaključni del treh zasedanj Konvencije Združenih narodov o biološki raznovrstnosti, ki so se začela v obliki virtualnih zasedanj med pandemijo covida.
Zasedanja, ki potekajo pod predsedstvom Kitajske in bodo trajala o konca meseca, so ključnega pomena pri zaključevanju pogajanj za ambiciozen in transformativni Globalni okvir za biotsko raznovrstnost po letu 2020, ki bo zagotovil uspešno in učinkovito varovanje narave.
Delovno telo Konvencije za znanstveno in strokovno podporo (SBSTTA) bo na zasedanju nadaljevalo razprave o spremljanju stanja in izvajanja Globalnega okvirja za biotsko raznovrstnost po letu 2020. Pripravilo bo tudi predloge glede morske in obalne biotske raznovrstnosti, biotske raznovrstnosti in kmetijstva, biotske raznovrstnosti in zdravja ter invazivnih tujerodnih vrst. Obravnavalo bo tudi sintetično biologijo, oceno in obvladovanje živih spremenjenih organizmov ter delovni program Medvladne platforme za znanstveno politiko o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah (angleško The Intergovernmental Science-Policy Platform on Biodiversity and Ecosystem Services -IPBES).
Delovno telo Konvencije za podporo izvajanju (SBI) bo na zasedanju dokončalo svoje delo pri temah ključnih za globalni okvir po letu 2020 in postavilo temelj za njegovo sprejetje in izvajanje na zaključnem zasedanju držav pogodbenic septembra na Kitajskem (na COP-15). Zaključilo bo tudi priporočila glede aktiviranja in povečanja financiranja biotske raznovrstnosti za izvajanje globalnega okvirja, boljše usklajevanje naložb s potrebami narave in ljudi ter olajšalo obravnavo tveganj in vplivov na naravo. Delegati bodo prispevali tudi k izboljšanju mehanizmov za spremljanje, poročanje in pregled izvajanja ter za izboljšanje zmogljivosti držav za upravljanje in ohranjanje virov biotske raznovrstnosti, koristi od ekosistemskih storitev in doseganju ciljev okvira. Pričakovan je tudi napredek pri predlogih načrtov za izboljšanje ozaveščanja javnosti za podporo ukrepanju na področju biotske raznovrstnosti, ter za zagotovitev, da bo globalni okvir podprl pristop, ki temelji na pravicah, ter spoštovanju enakosti spolov in enakopraven dostop žensk do vodenja, sodelovanja in odločanja.
Delovna skupina za pripravo globalnega okvirja se bo na zasedanju osredotočila na soglasje potrebnih ukrepov za doseganje vizije 2050 (Živeti v sožitju z naravo), na opredelitev uspešnosti ter spremljanje in poročanje o izvajanju okvirja. To zasedanje se je začelo virtualno v času slovenskega predsedovanja Svetu EU, pripravili smo stališča EU in držav članic, ki jih zdaj francosko predsedstvo smiselno nadgrajuje za zaključek zasedanja. Obravnavali bodo pet ključnih dejavnikov izgube biotske raznovrstnosti: spremembo rabe kopnega in morja, netrajnostno izkoriščanje, podnebne spremembe, onesnaževanje in invazivne tujerodne vrste ter pomembne posredne dejavnike, kot so na primer netrajnostna proizvodnja in potrošnja. Razprave temeljijo na prvem osnutku za obdobje po letu 2020, objavljenem julija lani, ki vključuje dolgoročno vizijo do leta 2050 in srednjeročne mejnike ter poslanstvo do leta 2030, ter štiri strateške cilje, ki naj bi bili doseženi do leta 2050 in določajo ohranjanje biotske raznovrstnosti, zagotavljanje storitev, ki jih ta nudi, delitev koristi in zagotavljanje človeških in finančnih virov ter 21 akcijskih ciljev do leta 2030, ki obravnavajo neposredne in posredne dejavnike izgube biotske raznovrstnosti in vodijo k doseganju strateških ciljev. Druga vprašanja, ki jih bo ta del zasedanja obravnaval, vključujejo zagotavljanje kadrovskih in finančnih virov, finančni mehanizem in dostop do informacij o digitalnem zaporedju iz genskih virov in delitev koristi od njihove uporabe.
PR: MOP
Delovno telo Konvencije za znanstveno in strokovno podporo (SBSTTA) bo na zasedanju nadaljevalo razprave o spremljanju stanja in izvajanja Globalnega okvirja za biotsko raznovrstnost po letu 2020. Pripravilo bo tudi predloge glede morske in obalne biotske raznovrstnosti, biotske raznovrstnosti in kmetijstva, biotske raznovrstnosti in zdravja ter invazivnih tujerodnih vrst. Obravnavalo bo tudi sintetično biologijo, oceno in obvladovanje živih spremenjenih organizmov ter delovni program Medvladne platforme za znanstveno politiko o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah (angleško The Intergovernmental Science-Policy Platform on Biodiversity and Ecosystem Services -IPBES).
Delovno telo Konvencije za podporo izvajanju (SBI) bo na zasedanju dokončalo svoje delo pri temah ključnih za globalni okvir po letu 2020 in postavilo temelj za njegovo sprejetje in izvajanje na zaključnem zasedanju držav pogodbenic septembra na Kitajskem (na COP-15). Zaključilo bo tudi priporočila glede aktiviranja in povečanja financiranja biotske raznovrstnosti za izvajanje globalnega okvirja, boljše usklajevanje naložb s potrebami narave in ljudi ter olajšalo obravnavo tveganj in vplivov na naravo. Delegati bodo prispevali tudi k izboljšanju mehanizmov za spremljanje, poročanje in pregled izvajanja ter za izboljšanje zmogljivosti držav za upravljanje in ohranjanje virov biotske raznovrstnosti, koristi od ekosistemskih storitev in doseganju ciljev okvira. Pričakovan je tudi napredek pri predlogih načrtov za izboljšanje ozaveščanja javnosti za podporo ukrepanju na področju biotske raznovrstnosti, ter za zagotovitev, da bo globalni okvir podprl pristop, ki temelji na pravicah, ter spoštovanju enakosti spolov in enakopraven dostop žensk do vodenja, sodelovanja in odločanja.
Delovna skupina za pripravo globalnega okvirja se bo na zasedanju osredotočila na soglasje potrebnih ukrepov za doseganje vizije 2050 (Živeti v sožitju z naravo), na opredelitev uspešnosti ter spremljanje in poročanje o izvajanju okvirja. To zasedanje se je začelo virtualno v času slovenskega predsedovanja Svetu EU, pripravili smo stališča EU in držav članic, ki jih zdaj francosko predsedstvo smiselno nadgrajuje za zaključek zasedanja. Obravnavali bodo pet ključnih dejavnikov izgube biotske raznovrstnosti: spremembo rabe kopnega in morja, netrajnostno izkoriščanje, podnebne spremembe, onesnaževanje in invazivne tujerodne vrste ter pomembne posredne dejavnike, kot so na primer netrajnostna proizvodnja in potrošnja. Razprave temeljijo na prvem osnutku za obdobje po letu 2020, objavljenem julija lani, ki vključuje dolgoročno vizijo do leta 2050 in srednjeročne mejnike ter poslanstvo do leta 2030, ter štiri strateške cilje, ki naj bi bili doseženi do leta 2050 in določajo ohranjanje biotske raznovrstnosti, zagotavljanje storitev, ki jih ta nudi, delitev koristi in zagotavljanje človeških in finančnih virov ter 21 akcijskih ciljev do leta 2030, ki obravnavajo neposredne in posredne dejavnike izgube biotske raznovrstnosti in vodijo k doseganju strateških ciljev. Druga vprašanja, ki jih bo ta del zasedanja obravnaval, vključujejo zagotavljanje kadrovskih in finančnih virov, finančni mehanizem in dostop do informacij o digitalnem zaporedju iz genskih virov in delitev koristi od njihove uporabe.
PR: MOP
