Pred dnevi je Evropska komisija objavila evropsko poročilo o stanju digitalne javne uprave in interoperabilnosti v letu 2024, ki izpostavlja štiri ključna politična področja: digitalno transformacijo javnih uprav in javnih storitev, interoperabilnost in podatke, zaupanje in kibernetsko varnost ter inovativno uporabo tehnologij.
Pred dnevi je Evropska komisija objavila evropsko poročilo o stanju digitalne javne uprave in interoperabilnosti v letu 2024, ki izpostavlja štiri ključna politična področja: digitalno transformacijo javnih uprav in javnih storitev, interoperabilnost in podatke, zaupanje in kibernetsko varnost ter inovativno uporabo tehnologij.
V poročilo vključena področja so bila izbrana v skladu z Aktom o interoperabilni Evropi in cilji političnega programa Digitalno desetletje 2030. Poročilo izpostavlja trende, dobre prakse in področja za izboljšave v raziskavi sodelujočih 39 evropskih državah.
Za celovito razumevanje trenutne evropske digitalne pokrajine, vsako poglavje vključuje analizo nacionalnega in evropskega stanja. Letošnjemu poročilu je dodana analiza, ki vsebuje najnovejše rezultate mehanizma za spremljanje Evropskega okvira interoperabilnosti. Tri poglavja so dodatno obogatena z intervjuji o aktualnih temah: evropski zeleni dogovor, Akt o interoperabilni Evropi) in uporaba naprednih tehnologij, inovativnih rešitev za izboljšanje delovanja vlad ter javnih storitev.
Poročilo poudarja, da so evropske države sprejele široko paleto pobud, namenjenih podpori digitalizacije javnega sektorja. V kontekstu premagovanja trenutnega digitalnega razkoraka so opažena posebna prizadevanja v zdravstvenem sektorju, poudarek je na trajnostni digitalizaciji ter na pobudah, povezanih z digitalno vključenostjo in razvojem znanj. Poročilo izpostavlja medsebojno povezanost med interoperabilnostjo in podatki, predvsem zaradi poudarka na upravljanju podatkov in ponovni uporabi ter razvoju podatkovnih platform in registrov za boljšo racionalizacijo zagotavljanja javnih storitev. Poleg tega potreba po zaupanju in varnosti na digitalnem področju še nikoli ni bila tako pomembna. Rezultati poročila kažejo, da so evropske države vzpostavile centre in institucije za kibernetsko varnost za boj proti kibernetskim grožnjam ter okrepile svoja prizadevanja pri ozaveščanju in usposabljanju glede tveganj, ki lahko nastanejo tako na spletu kot zunaj njega. Poročilo navaja, da javne uprave vedno pogosteje vključujejo inovativne tehnologije v svoje delo, pri čemer so umetna inteligenca, uporaba naprednih tehnologij, inovativnih rešitev za izboljšanje delovanja vlad in javnih storitev ter rešitve v oblaku v ospredju takšnega prehoda.
Novembra 2023 sprejeti Nacionalni strateški načrt za digitalno desetletje določa slovensko pot kako bo Republika Slovenija prispevala k skupnim evropskim ciljem Digitalne agende 2030 na področjih digitalnih kompetenc, digitalne infrastrukture, digitalne preobrazbe gospodarstva in digitalnih javnih storitev. Načrt vključuje različne ukrepe, za katere so bila zagotovljena finančna sredstva iz nacionalnih ali evropskih virov ter akcijske načrte, ki nakazujejo na kakšen način bi lahko dosegli določen cilj politike programa digitalnega desetletja.
