Datum objave:

Avtor:

Avtor fotografij:

Tako so podprli načrte za povečanje evropske proizvodnje čistih tehnologij, sprejeli resolucijo za konferenco ZN o podnebnih spremembah COP 28 ter stališče o novem certifikacijskem okviru EU za tehnološko in naravno odstranjevanje ogljika. 

Evropski poslanci so sprejel stališče o zakonodaji, namenjeni krepitvi evropske proizvodnje tehnologij, potrebnih za razogljičenje. Akt o neto ničelni industriji podpira proizvodnjo ključnih tehnologij, potrebnih za doseganje podnebnih ciljev EU, njegov cilj pa je povečati delež čistih tehnologij EU na svetovnem trgu tehnologij za razogljičenje. Zato evropski poslanci predlagajo hitrejše postopke avtorizacije in industrijske grozde neto ničelne industrije.

Akt o neto ničelni industriji določa cilj, da Evropa do leta 2030 proizvede 40 odstotkov svojih letnih potreb po uvedbi čistih tehnologij na podlagi NEPN in doseže 25 odstotkov svetovne tržne vrednosti za te tehnologije. Spopasti se namerava tudi z izzivi povečevanja proizvodnih zmogljivosti za te tehnologije. Poslanci Evropskega parlamenta so v svojih amandmajih razširili področje uporabe osnutka zakonodaje na celotno dobavno verigo, vključno s komponentami, materiali in stroji za proizvodnjo čistih tehnologij. Predlagajo širši, bolj izčrpen seznam tehnologij, ki jih je treba zajeti in, ki jih je treba redno posodabljati. Predvsem so poslanci vključili tehnologije jedrske fisije in fuzije, trajnostna letalska goriva in posebne industrijske tehnologije.

Zakon ohranja dve klasifikaciji projektov: neto ničelne tehnološke proizvodne projekte in neto ničelne strateške projekte. Cilj je tudi poenostaviti postopek izdajanja dovoljenj, pri čemer je določen časovni okvir od devet do 12 mesecev za redne projekte in od šest do devet mesecev za strateške projekte, ki jih je treba odobriti. Evropski poslanci predlagajo oblikovanje pobude 'neto ničelnih industrijskih dolin', ki bi pospešile postopek izdajanja dovoljenj s prenosom delov zbranih podatkov o okoljski presoji na države članice. Zakonodaja bi za financiranje projektov namenila del prihodkov nacionalnega sistema trgovanja z emisijami (ETS), za financiranje večine strateških projektov pa bi se oblikovala posebna platforma, kar je korak na poti do Evropskega sklada za suverenost.

Evropski poslanci sprejeli priporočila za strateške cilje EU pred Podnebno konferenco COP28 o podnebnih spremembah, ki zaznamuje prvo globalno oceno Pariškega sporazuma.

Resolucija poziva k odpravi vseh neposrednih in posrednih subvencij za fosilna goriva na nacionalni, evropski in globalni ravni čim prej in najkasneje do leta 2025. Prav tako podpirajo globalni cilj potrojitve deleža OVE in podvojitve deleža energetske učinkovitosti do leta 2030, skupaj s čimprejšnjim oprijemljivim postopnim opuščanjem fosilnih goriv in ustavitvijo vseh novih naložb v pridobivanje fosilnih goriv. Besedilo poziva vse države, naj okrepijo svoje podnebne zaveze in prispevajo pravičen delež za povečanje mednarodnega podnebnega financiranja. Ob tem so izpostavili velik pomen varovanja, ohranjanja in obnavljanja biotske raznovrstnosti ter si želijo občutnega zmanjšanja vpliva na podnebje in izpustov metana ter izpustov sektorjev, kot so mednarodni ladijski in letalski promet, kmetijstvo in obramba.

Poslanci Evropskega parlamenta se strinjajo z vzpostavitvijo sistema za izboljšanje zmogljivosti EU za kvantificiranje, spremljanje in preverjanje odvzemov ogljika. Pomagal bi povečati njihovo uporabo, zgraditi zaupanje med zainteresiranimi stranmi in industrijo ter preprečiti zeleno zavajanje. Poslanci poudarjajo, da mora biti sistem v skladu z mednarodnimi standardi in da je treba vzpostaviti register na ravni EU, da bi zagotovili preglednost, dostopnost informacij javnosti in se izognili goljufijam in dvojnemu štetju odvzemov ogljika.

Prav tako menijo, da je treba razlikovati med opredelitvami, merili kakovosti in pravili o odstranjevanju ogljika, kmetovanju ogljika (carbon farming) in shranjevanju ogljika v izdelkih zaradi njihovih razlik in vpliva na okolje.

VIR: Naš Stik