Datum objave:

Avtor:

Avtor fotografij:

Razvoj malih modularnih reaktorjev (SMR) v evropskem prostoru dobiva nove dimenzije. Na Evropskem jedrskem forumu je evropska komisarka Kadri Simson napovedala ustanovitev evropskega industrijskega združenja, ki se bo osredotočalo na razvoj malih modularnih reaktorjev.

Evropski prostor izkazuje vse več zanimanja za razvoj jedrskih tehnologij, ki se izkazujejo kot ena od priložnosti za doseganje ciljev razogljičenja in varne ter zanesljive oskrbe z električno energijo v evropskem prostoru. To se je potrdilo tudi na tokratnem letnem Evropskem jedrskem forumu, ki ga je v začetku tega tedna gostila Bratislava.

Iz Evropske komisije so sporočili, da se je foruma udeležila tudi evropska komisarka za energijo Kadri Simson, ki se je ob tem srečala tudi s predstavniki evropske jedrske industrije, regulatornih organov in držav članic jedrskega združenja. Na pogovorih so razpravljali o izzivih vzpostavitve industrijskega sodelovanja pri razvoju malih modularnih reaktorjev (SMR).  

Ob tem jena povedala, da si bo skupaj s kolegi iz Evropske komisije prizadevala za čimprejšnjo vzpostavitev evropskega industrijskega zavezništva za SMR. Po navedbah združenja Nucleareurope bodo primarne naloge združenja zajemale štiri ključna področja: spodbujanje trga s SMR tehnologijami kot rešitvijo za potrebe energetsko intenzivnih industrij; financiranje SMR z iskanjem možnosti delitve stroškov in finančne podpore; zagotavljanje dobre opremljenosti jedrskih tehnologij, predvsem na področju izobraževanja in usposabljanja kadrov ter vlaganji v evropske dobavne verige; ter podpora inovacijam, raziskavam in razvoju.

Združenje naj bi zaživelo v začetku prihodnjega leta. Tako bodo države članice, ki v svojo energetsko mešanico vključujejo tudi jedrsko energijo, lahko že do prihodnjega desetletja uvedle SMR in izkoristile njihov potencial tudi pri prizadevanjih za razogljičenje. Simsonova je dodala, da želi zagotoviti enotno evropsko strategijo na tem področju, ki bo združevala in ne povzročala delitev med različnimi nizkoogljičnimi tehnologijami.

Izmed 27 držav članic Evropske unije jedrske elektrarne trenutno sicer obratujejo v dvanajstih državah: Belgiji, Bolgariji, na Češkem, Finskem, v Franciji, na Madžarskem, Nizozemskem, v Romunij, na Slovaškem in v Sloveniji ter v Španiji in na Švedskem. 100 evropskih jedrskih reaktorjev proizvede približno četrtino vse proizvedene električne energije v Evropski uniji, od tega več kot polovico proizvedejo v Franciji. Trenutno nova reaktorja gradita Slovaška in Francija, dodatnih sedem je že v procesu načrtovanja, v razvojni fazi pa je še 25 novih reaktorjev, med njimi tudi slovenski JEK2.

Države, v katerih jedrske elektrarne ne obratujejo, pa so Avstrija, Hrvaška (sicer lastnica polovice krške nuklearke), Ciper, Danska, Estonija, Irska, Grčija, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Poljska in Portugalska. Slednjim se je v letošnjem letu z zaustavitvijo še zadnjih delujočih reaktorjev pridružila tudi Nemčija, ki trdno stoji na svoji protijedrski fronti. Medtem pa se vzdušje v nekaterih drugih članicah, kot je denimo Italija, obrača v smer večje sprejemljivosti tovrstne energije.

Izven Evropske unije v evropskem prostoru obratuje še 9 britanskih reaktorjev, 15 ukrajinskih, dva beloruska in 37 ruskih, v gradnji pa so še trije ruski, štirje turški ter po dva ukrajinska in britanska reaktorja.

VIR: Naš Stik