Datum objave:

Avtor:

Avtor fotografij:

V ta namen je pripravila novo priporočilo o energijski revščini, s katerim bo zagotovila pošten in pravičen prehod na čisto energijo za vse, kar je temelj evropskega zelenega dogovora.

Najnovejši podatki kažejo, da leta 2022 približno 40 milijonov Evropejcev v vseh državah članicah, ki predstavljajo 9,3 odstotka prebivalstva EU, ni moglo ustrezno ogrevati svojega doma. To je močno povečanje od leta 2021, ko je bilo v enakem položaju 6,9 odstotka Evropejcev. Delež se je več kot podvojil za ljudi v kategorijah z nižjimi dohodki. Te številke kažejo na resnost razmer in oblikovalce politik pozivajo, naj v okviru pravičnega in poštenega prehoda, ki zagotavlja, da pri njem nihče ne bo zapostavljen, ukrepajo in obravnavajo temeljne vzroke energijske revščine.

V priporočilu Evropska komisija določa dobre prakse za strukturne izboljšave, ki jih lahko države članice sprejmejo za odpravo temeljnih vzrokov energijske revščine. 

Na področju izvajanja pravnega okvira Evropska komisija državam članicam priporoča, naj sprejmejo hitre ukrepe za prenos opredelitve energijske revščine v skladu s sprejeto evropsko direktivo v nacionalno pravo in njeno izvajanje. V nacionalni opredelitvi bi bilo treba tudi razlikovati med pojmom energijske revščine in pojmom ranljivih odjemalcev. Države naj zagotovijo, da se razlike med pojmoma ranljivih odjemalcev in energijske revščine ter njuno dopolnjevanje ustrezno upoštevajo v politikah in ukrepih na nacionalni ravni v pomoč državam članicam pri pripravi ustreznih svežnjev politik za obravnavanje energijske revščine in ukrepov za opolnomočenje. Države naj izkoristijo celostni okvir, vzpostavljen z nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti, da bi analizirale in posodobile vprašanje energijske revščine na svojem ozemlju ter razmislile o načinih za njeno odpravo. Ob tem bi morale države članice narediti prve korake pri pripravi socialnih načrtov za podnebje. Razmislijo naj o kazalnikih, zagotovljenih na nacionalni ravni in na ravni EU, za določitev števila gospodinjstev, ki jih je prizadela energijska revščina, ter sodelujejo v raziskavah v okviru ustreznih modulov evropskih statističnih podatkov o dohodkih in življenjskih pogojih. Države članice bi morale posebno pozornost nameniti kakovosti podatkov in primerljivosti alternativnih virov podatkov ter biti pregledne glede kazalnikov, ki jih uporabljajo za prepoznavanje energijske revščine in boj proti njej.

Na področju strukturnih ukrepov, cenovne dostopnosti in dostopa do energije naj države jasno razlikujejo med strukturnimi ukrepi za odpravo energijske revščine in ukrepi za izboljšanje cenovne dostopnosti energije. Prednost naj dajejo učinkovitim in dobro usmerjenim strukturnim ukrepom za odpravo temeljnih vzrokov energijske revščine, kar zadeva energijsko učinkovitost, prenovo stavb, toplotno obnovo ter dostop do energijsko učinkovitih gospodinjskih aparatov in energije iz OVE. Države članice lahko strukturne ukrepe dopolnijo z dobro usmerjenimi ukrepi za izboljšanje cenovne dostopnosti energije, kot so ciljno usmerjena dohodkovna podpora in socialne tarife, ali za začasno podporo gospodinjstvom, ki jih je prizadela energijska revščina. Uvedejo naj ukrepe za preprečevanje odklopa pri odjemalcih, ki jih je prizadela energijska revščina, in ranljivih odjemalcih, in sicer s ciljno usmerjenimi shemami finančne podpore ter kratkoročnimi in dolgoročnimi ukrepi, ki med drugim vključujejo načrte plačil in nasvete o energijski učinkovitosti, alternativne pogodbe o dobavi ali pomoč socialnih služb in organizacij civilne družbe. Za dodatno zaščito potrošnikov in neprekinjeno oskrbo bi morale države članice zagotoviti zasilnega dobavitelja. Zagotovijo naj skladnost med politikami, zlasti med energetsko in socialno politiko, ter preprečijo nasprotujoče si ukrepe. Države članice bi morale energijsko revščino vključiti v širše in integrirane socialne politike in pristope socialne pravičnosti ter uporabljati vključujoče politike za opolnomočenje, zlasti za gospodinjstva, ki jih je prizadela energijska revščina, najemnike ter ljudi, ki prebivajo v socialnih stanovanjih in stavbah z najnižjo energijsko učinkovitostjo.
Na področju upravljanja naj države članice zagotovijo boljše upravljanje s celostnim pristopom k boju proti energijski revščini, vključno z medresorskim in vertikalnim sodelovanjem med nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi strukturami upravljanja, kar vključuje tesnejše sodelovanje z ranljivimi gospodinjstvi ter ustreznimi energetskimi in socialnimi partnerji in deležniki. Razmislijo naj o imenovanju in opolnomočenju nacionalnih opazovalnic za energijsko revščino, ki bi lahko vključevale javne organe, akademske kroge, nevladne organizacije ter ponudnike in dobavitelje energije ter ki bi jim države  članice podelile jasna pooblastila in sredstva za ugotavljanje, spremljanje in analiziranje stanja energijske revščine na lokalni, regionalni in nacionalni ravni, na podlagi česar bi se sprejemale odločitve.

Pri priporočilih glede zaupanja, sodelovanja in komuniciranja Evropska komisija predlaga, naj države pri oblikovanju ukrepov in dejavnosti za boj proti energijski revščini posebno pozornost namenijo ciljno usmerjeni in prilagojeni komunikaciji, ki krepi zaupanje med upravičenci ustreznih shem in preprečuje stigmatizacijo ranljivih skupin. Države članice bi morale uporabiti kvalificirane delavce na terenu, da bi lažje prepoznale energijsko revna gospodinjstva in jim svetovale. Okrepijo naj informacijske kampanje za energijsko učinkovitost, namenjene gospodinjstvom, ki jih je prizadela energijska revščina, da bi zagotovile, da te skupine prebivalstva prejmejo prilagojene informacije in nasvete, hkrati pa izkoristijo vse možnosti, ki jih ponujajo energetske svetovalne mreže in točke „vse na enem mestu“. Te kampanje bi morale spodbujati uvajanje ukrepov za energijsko učinkovitost tudi v najemniškem sektorju, ublažiti ločene spodbude za najemodajalce in najemnike ter zmanjšati energijsko revščino z nižjimi računi za energijo, ki so posledica prenove.

Na področju energijske učinkovitosti Evropska komisija priporoča, da države sprejmejo ukrepe za pospešitev stopnje prenove stavb z najnižjo energijsko učinkovitostjo na način, ki zagotavlja vsaj toliko prihrankov, kot jih gospodinjstvo potrebuje, da bi doseglo ustrezno visoko temperaturo v zaprtih prostorih. Pri podpornih ukrepih za gospodinjstva, ki jih je prizadela energijska revščina, bi bilo treba upoštevati lastniško strukturo na stanovanjskem trgu ter z njimi preprečiti izključenost lastnikov stanovanj, ki jih je prizadela energijska revščina, na eni strani in najemnikov na drugi strani. Vzpostavijo naj regulativne in socialne zaščitne ukrepe ter analizirajo kombinacijo politik, da bi zagotovile, da stanovanjski stroški po izboljšanju energijske učinkovitosti ali prenovi stanovanj ne bi povzročili prekomernega zvišanja najemnin ali vodili v težave s cenovno nedostopnostjo, selitev ali prisilno izselitev prebivalcev in gentrifikacijo. Vzpostavijo naj sheme, ki gospodinjstvom, ki jih je prizadela energijska revščina, omogočajo dostop do energijsko učinkovitih gospodinjskih aparatov, s katerimi bi se lahko znižali računi za energijo tako najemnikov kot tudi lastnikov stanovanj. Pospešijo naj uvajanje pametnih merilnih sistemov, ki potrošnikom omogočajo pravočasen dostop do porabe električne energije in plina ter jim omogočajo upravljanje porabe energije in izkoriščanje prednosti, ki jih prinaša napredek na področjih energetskih tehnologij in digitalizacije. Pri teh prizadevanjih bi bilo treba upoštevati posebne potrebe odjemalcev, ki jih je prizadela energijska revščina, in ranljivih odjemalcev ter spoštovati standarde EU za varstvo podatkov. Vzpostavijo naj sheme, ki gospodinjstvom, ki jih je prizadela energijska revščina, omogočajo dostop do energijsko učinkovitih gospodinjskih aparatov, s katerimi bi se lahko znižali računi za energijo tako najemnikov kot tudi lastnikov stanovanj. Pospešijo naj uvajanje pametnih merilnih sistemov, ki potrošnikom omogočajo pravočasen dostop do porabe električne energije in plina ter jim omogočajo upravljanje porabe energije in izkoriščanje prednosti, ki jih prinaša napredek na področjih energetskih tehnologij in digitalizacije. Pri teh prizadevanjih bi bilo treba upoštevati posebne potrebe odjemalcev, ki jih je prizadela energijska revščina, in ranljivih odjemalcev ter spoštovati standarde EU za varstvo podatkov.

Pri dostopu do energije iz OVE naj države zagotovijo, da so gospodinjstva, ki jih je prizadela energijska revščina, deležna koristi, ki jih prinaša razogljičenje, in so del socialno pravičnega prehoda. Vsa gospodinjstva bi morala imeti enak dostop do uporabe energije iz OVE in inovativnih energetskih tehnologij ter bi jim moralo postopno opuščanje fosilnih goriv v sektorju ogrevanja prinašati koristi. Gospodinjstvom, ki jih je prizadela energijska revščina, naj omogočijo dostop do shem za souporabo energije, med drugim z odpravo finančnih ovir za sodelovanje pri takih shemah za tovrstna gospodinjstva, in spodbujajo sodelovanje občin v takih shemah.

Energijsko revna gospodinjstva potrebujejo posebne sheme podpore in usposobljene svetovalce  

Pri določilih glede znanj in spretnosti je Evropska komisija zapisala, naj države zagotovijo, da so oblikovalci politik na vseh ravneh uprave ter energetski strokovnjaki in svetovalci usposobljeni na področju energije, tudi o temah, povezanih z energijsko revščino, ob upoštevanju večdimenzionalnih vidikov energijske revščine in prehoda na čisto energijo. Države članice bi morale izkoristiti tehnično podporo EU, ki je na voljo na tem področju. Uvedejo naj programe za usposabljanje delavcev na terenu na področjih energijske revščine in rešitev zelene energije. Delavci na terenu, na katere se nanašajo ti programi, bi morali vključevati zdravstvene in socialne delavce in druge strokovnjake, ki lahko pomagajo prepoznati gospodinjstva, ki jih je prizadela energijska revščina, ter jim lahko neposredno zagotovijo nasvete in informacije o rešitvah za zmanjšanje porabe energije ter dostopu do cenovno dostopnejših in inovativnih virov energije. Ponudijo naj ciljno usmerjene tečaje za usposabljanje energijsko revnih gospodinjstev, ki jih je prizadela energijska revščina, tudi tistih z nizko ravnijo digitalnih spretnostmi. Taki tečaji bi morali izboljšati ozaveščenost 

gospodinjstev, ki jih je prizadela energijska revščina, na področjih energije in digitalne pismenosti ter jim omogočiti boljši nadzor nad računi za energijo ter dejavno sodelovanje pri prehodu na čisto in pravično energijo.

Na področju financiranja Evropska komisija priporoča, naj države uporabijo razpoložljiva sredstva EU za nadaljnje odpravljanje energijske revščine, in sicer s posebej prilagojenimi shemami podpore za energijsko učinkovitost, vezanimi na materialni položaj, in shemami, ki gospodinjstvom, ki jih je prizadela energijska revščina, omogočajo dostop do kolektivnih shem za lastno porabo. Države članice bi morale čim bolj poenostaviti pogoje za zahtevke za sredstva ter omejiti število upravnih ovir in s tem povezane stroške za take zahtevke. Države naj oblikujejo posebne sheme podpore za energijsko učinkovitost, namenjene gospodinjstvom, ki jih je prizadela energijska revščina. Države članice bi morale pri vzpostavljanju teh shem upoštevati, da si ta gospodinjstva ne morejo privoščiti vnaprejšnjega plačila stroškov prenove, čeprav bi se jim ti pozneje povrnili, in da niso upravičena do davčnih olajšav in odbitkov, saj je njihov davek na dohodek minimalen. In ne nazadnje naj države podpirajo razvoj in razširitev inovativnih shem financiranja za energijo iz OVE ter ukrepov in shem za energijsko učinkovitost, namenjenih gospodinjstvom, ki jih je prizadela energijska revščina.

VIR: Naš Stik