Raziskava, ki jo je opravil Eurobarometer kaže, da Evropejci sprejemajo ukrepe za varčevanje z energijo in uporabo čiste energije, hkrati pa so izrazili trdno podporo večjemu usklajevanju na ravni EU in prizadevanjem EU, da bi energija postala cenovno dostopnejša.
Datum objave:
25. september 2024
Avtor:
Polona Bahun
Avtor fotografij:
Freepik
Raziskava, ki jo je opravil Eurobarometer kaže, da Evropejci sprejemajo ukrepe za varčevanje z energijo in uporabo čiste energije, hkrati pa so izrazili trdno podporo večjemu usklajevanju na ravni EU in prizadevanjem EU, da bi energija postala cenovno dostopnejša.
Obsežna raziskava kaže, da evropski državljani podpirajo energetsko politiko EU v zadnjih petih letih. Zato, da bi cene energije postale cenovno dostopnejše, medtem ko si prizadevamo za prehod na čisto energijo in zagotovimo našo energetsko neodvisnost, podpirajo večje usklajevanje na ravni EU in še več prizadevanj na ravni EU in nacionalni ravni. Velika večina vprašanih (77 odstotkov) meni, da bi morala imeti EU močnejšo usklajevalno vlogo na področju energije, odvisno od različnih okoliščin.
Medtem se 79 odstotkov vprašanih strinja, da bodo naši podnebni cilji spodbudili nova delovna mesta in privabili naložbe v sektor čiste energije, 76 odstotkov jih meni, da bodo naše politike zmanjšale odvisnost od uvoza energije, 69 odstotkov vprašanih pa je mnenja, da bodo zagotovile nižje račune za energijo za gospodinjstva in podjetja. Za uresničitev teh ciljev bi po mnenju 62 odstotkov anketirancev Evropa morala diverzificirati svoje vire energije, vključno z naložbami v OVE, 54 odstotkov pa jih je navedlo, da bi morali čimbolj varčevati z energijo.
Državljani EU so v odgovorih na vprašanje, kaj jim pomeni energetska politika EU, izpostavili cenovno dostopnost energije. Tako jih je 40 odstotkov navedlo, da bi morala energetska politika EU potrošnikom zagotoviti dostopnejše cene energije, 33 odstotkov jih je menilo, da bi morala EU vlagati v inovativne energetske tehnologije, 30 odstotkov pa je mnenja, da bi se EU morala osredotočiti na zmanjšanje porabe energije. O tem, s čim so politike EU v zadnjih petih letih državam članicam zagotovile dodano vrednost, jih je 35 odstotkov izpostavilo podporo naložbam v energijo iz OVE, 27 odstotkov pa jih je navedlo naložbe v inovativne tehnologije. Medtem je 25 odstotkov vprašanih mnenja, da je Evropa pomagala zagotoviti čim bolj dostopne cene energije, drugi pa so mnenja da je EU potrošnikom olajšala izbiro oskrbe z energijo (24 odstotkov ali energetsko učinkovitih izdelkov (18 odstotkov). Tri četrtine vprašanih (75 odstotkov) je navedlo, da je energijska nalepka v zadnjih petih letih vplivala na nakupu naprave.
Več kot tri četrtine vprašanih (77 odstotkov) je odgovorilo, da so v zadnjih petih letih z namenom manjše porabe energije bistveno spremenili svoje navade, 55 odstotkov anketirancev je navedlo, da so v ta namen prilagodili prevoz, štirje od desetih (41 odstotkov) pa so odgovorili, da so spremenili svoje vzorce porabe energije na delovnem mestu.
Odgovori o ukrepih, ki so jih sprejeli državljani, kažejo, da se val prenove, ki ga je začela Evropska komisija, izvaja po vsej Evropi. Med 44 odstotki anketirancev, ki so sprejeli ukrepe za zmanjšanje porabe energije doma, jih je skoraj polovica poročala o izvedbi izolacije strehe, zidov, oken ali tal. Več kot petina anketirancev je zamenjavo kotel (27 odstotkov) ali namestilo sončne panele (22 odstotkov). Štirje od desetih menijo, da ukrepi niso bili sprejeti iz finančnih razlogov (37 odstotkov) oziroma, da so odločitev za ukrepe sprejeli lastnik stanovanja ali solastniki stavbe (36 odstotkov).
Da bi EU morala države članice v prihodnje spodbujati, naj se osredotočijo na ukrepe, ki podpirajo energijsko revna gospodinjstva je menilo 53 odstotkov anketirancev. Da bi morala spodbujati zmanjšanje porabe energije je mnenja 50 odstotkov anketirancev, da bi EU morala v prihodnje spodbujati ukrepe, ki državljanom pomagajo pri proizvodnji ali porabi energije iz OVE, je odgovorilo 50 anketirancev. Pri možnosti izbire politike za doseganje podnebne nevtralnosti je 38 odstotkov anketirancev navedlo, da bi morala EU spodbujati države članice, naj se osredotočijo na ukrepe za industrijo in podjetja, na vprašanje, katere posebne politike bi prispevale k temu cilju, pa je 35 odstotkov vprašanih odgovorilo, da bi morala EU to storiti s podporo inovacijam na področju čistih tehnologij, 30 odstotkov pa jih meni, da bi morala spodbujati prihranke energije.
Medtem se 79 odstotkov vprašanih strinja, da bodo naši podnebni cilji spodbudili nova delovna mesta in privabili naložbe v sektor čiste energije, 76 odstotkov jih meni, da bodo naše politike zmanjšale odvisnost od uvoza energije, 69 odstotkov vprašanih pa je mnenja, da bodo zagotovile nižje račune za energijo za gospodinjstva in podjetja. Za uresničitev teh ciljev bi po mnenju 62 odstotkov anketirancev Evropa morala diverzificirati svoje vire energije, vključno z naložbami v OVE, 54 odstotkov pa jih je navedlo, da bi morali čimbolj varčevati z energijo.
Državljani EU so v odgovorih na vprašanje, kaj jim pomeni energetska politika EU, izpostavili cenovno dostopnost energije. Tako jih je 40 odstotkov navedlo, da bi morala energetska politika EU potrošnikom zagotoviti dostopnejše cene energije, 33 odstotkov jih je menilo, da bi morala EU vlagati v inovativne energetske tehnologije, 30 odstotkov pa je mnenja, da bi se EU morala osredotočiti na zmanjšanje porabe energije. O tem, s čim so politike EU v zadnjih petih letih državam članicam zagotovile dodano vrednost, jih je 35 odstotkov izpostavilo podporo naložbam v energijo iz OVE, 27 odstotkov pa jih je navedlo naložbe v inovativne tehnologije. Medtem je 25 odstotkov vprašanih mnenja, da je Evropa pomagala zagotoviti čim bolj dostopne cene energije, drugi pa so mnenja da je EU potrošnikom olajšala izbiro oskrbe z energijo (24 odstotkov ali energetsko učinkovitih izdelkov (18 odstotkov). Tri četrtine vprašanih (75 odstotkov) je navedlo, da je energijska nalepka v zadnjih petih letih vplivala na nakupu naprave.
Več kot tri četrtine vprašanih (77 odstotkov) je odgovorilo, da so v zadnjih petih letih z namenom manjše porabe energije bistveno spremenili svoje navade, 55 odstotkov anketirancev je navedlo, da so v ta namen prilagodili prevoz, štirje od desetih (41 odstotkov) pa so odgovorili, da so spremenili svoje vzorce porabe energije na delovnem mestu.
Odgovori o ukrepih, ki so jih sprejeli državljani, kažejo, da se val prenove, ki ga je začela Evropska komisija, izvaja po vsej Evropi. Med 44 odstotki anketirancev, ki so sprejeli ukrepe za zmanjšanje porabe energije doma, jih je skoraj polovica poročala o izvedbi izolacije strehe, zidov, oken ali tal. Več kot petina anketirancev je zamenjavo kotel (27 odstotkov) ali namestilo sončne panele (22 odstotkov). Štirje od desetih menijo, da ukrepi niso bili sprejeti iz finančnih razlogov (37 odstotkov) oziroma, da so odločitev za ukrepe sprejeli lastnik stanovanja ali solastniki stavbe (36 odstotkov).
Da bi EU morala države članice v prihodnje spodbujati, naj se osredotočijo na ukrepe, ki podpirajo energijsko revna gospodinjstva je menilo 53 odstotkov anketirancev. Da bi morala spodbujati zmanjšanje porabe energije je mnenja 50 odstotkov anketirancev, da bi EU morala v prihodnje spodbujati ukrepe, ki državljanom pomagajo pri proizvodnji ali porabi energije iz OVE, je odgovorilo 50 anketirancev. Pri možnosti izbire politike za doseganje podnebne nevtralnosti je 38 odstotkov anketirancev navedlo, da bi morala EU spodbujati države članice, naj se osredotočijo na ukrepe za industrijo in podjetja, na vprašanje, katere posebne politike bi prispevale k temu cilju, pa je 35 odstotkov vprašanih odgovorilo, da bi morala EU to storiti s podporo inovacijam na področju čistih tehnologij, 30 odstotkov pa jih meni, da bi morala spodbujati prihranke energije.
Odgovori Slovencev ne izstopajo iz povprečja EU
Največ Slovencev (43 odstotkov) je na vprašanje o tem, kaj jim pomeni energetska politika EU, odgovorilo da je to zagotavljanje dostopnejših cen energije za potrošnike, za 36 odstotkov je to vlaganje v inovativne energetske tehnologije, za 31 odstotkov vprašanih pa je to zmanjševanje porabe energije po vsej Evropi. Na vprašanje na katerih področjih je EU v zadnjih petih letih državam članicam zagotovila dodano vrednost, 37 odstotkov Slovencev meni, da je to podpora nadaljnjim naložbam v OVE, 28 odstotkov meni, da je to vlaganje v inovativne energetske tehnologije, prav tako 28 odstotkov pa je izbralo izboljševanje energetske učinkovitosti stavb.
Da bo izvajanje cilja podnebne nevtralnosti prispevalo k boju Evrope proti podnebnim spremembam in varstvu okolja, se popolnoma strinja 30 odstotkov Slovencev, 46 odstotkov se s tem odgovorom dokaj strinja, sedem odstotkov vprašanih pa se s tem sploh ne strinja.
Da bi do leta 2050 dosegli podnebno nevtralnost, bi po mnenju kar 66 odstotkov Slovencev morali dati prednost varčevanju z energijo, kjer koli je to mogoče, 47 odstotkov pa jih je mnenja, da je to elektrifikacija vseh možnih načinov uporabe energije z električno energijo iz obnovljivih ali nizkoogljičnih virov.
Po mnenju 56 odstotkov Slovencev bi EU za zagotovitev cenovne dostopnosti energije v državah članicah morala spodbujati ukrepe za spodbujanje proizvodnje in porabe energije iz OVE za državljane kot samooskrbovalce ali člane skupnosti na področju energije iz OVE. Na vprašanje o tem, kateri je najpomembnejši način, s katerim lahko EU pomaga podjetjem, da bodo konkurenčna, je največ Slovencev (46 odstotkov) odgovorilo, da je to podpiranjem inovacij na področju čistih tehnologij, 29 odstotkov pa jih je odgovorilo, da je to spodbujanjem varčevanja z energijo s spodbudami. Da je v zadnjih petih letih z namenom zmanjšanja porabe energije doma zelo spremenilo svoje navade, je odgovorilo 25 odstotkov Slovencev, 15 odstotkov jih je v ta namen spremenilo pri prevozu, deset odstotkov pa pri delu. Da so v zadnjih petih letih v stavbi, kjer živijo, izvedlo ukrepe za zmanjšanje porabe energije je odgovorilo 60 odstotkov Slovencev, največ od njih (75 odstotkov) je izoliralo streho, zidovje, okna in tla. Največ, to je 48 odstotkov, je te ukrepe izvedlo iz finančnih razlogov. Da so vedeli za skupnosti na področju energije iz OVE, vendar niso razmišljali o tem, da bi se jim pridružili je odgovorilo 52 odstotkov Slovencev. Da je v zadnjih petih letih energijska nalepka vplivala na njihovo odločitev pri nakupu gospodinjskega aparata je odgovorilo 64 odstotkov Slovencev, kot glavni razlog pa so navedli prihranek energije in denarja. Da bi morali biti na evropski ravni ukrepi na področju energetike bolj usklajeni in integrirani je mnenja 51 odstotkov Slovencev. EU bi morala po mnenju 31 odstotkov Slovencev na področju energetike v naslednjih petih prednostno obravnavati pomoč potrošnikom za dostop do ugodnejših cen energije, 30 odstotkov jih meni, da je to zmanjševanje porabe energije po vsej Evropi, za prav tako 30 odstotkov Slovencev pa sta to tudi zmanjševanje uvoza energije v Evropo in povečanje evropske energetske neodvisnosti ter vlaganje v inovativne energetske tehnologije.
Da bo izvajanje cilja podnebne nevtralnosti prispevalo k boju Evrope proti podnebnim spremembam in varstvu okolja, se popolnoma strinja 30 odstotkov Slovencev, 46 odstotkov se s tem odgovorom dokaj strinja, sedem odstotkov vprašanih pa se s tem sploh ne strinja.
Da bi do leta 2050 dosegli podnebno nevtralnost, bi po mnenju kar 66 odstotkov Slovencev morali dati prednost varčevanju z energijo, kjer koli je to mogoče, 47 odstotkov pa jih je mnenja, da je to elektrifikacija vseh možnih načinov uporabe energije z električno energijo iz obnovljivih ali nizkoogljičnih virov.
Po mnenju 56 odstotkov Slovencev bi EU za zagotovitev cenovne dostopnosti energije v državah članicah morala spodbujati ukrepe za spodbujanje proizvodnje in porabe energije iz OVE za državljane kot samooskrbovalce ali člane skupnosti na področju energije iz OVE. Na vprašanje o tem, kateri je najpomembnejši način, s katerim lahko EU pomaga podjetjem, da bodo konkurenčna, je največ Slovencev (46 odstotkov) odgovorilo, da je to podpiranjem inovacij na področju čistih tehnologij, 29 odstotkov pa jih je odgovorilo, da je to spodbujanjem varčevanja z energijo s spodbudami. Da je v zadnjih petih letih z namenom zmanjšanja porabe energije doma zelo spremenilo svoje navade, je odgovorilo 25 odstotkov Slovencev, 15 odstotkov jih je v ta namen spremenilo pri prevozu, deset odstotkov pa pri delu. Da so v zadnjih petih letih v stavbi, kjer živijo, izvedlo ukrepe za zmanjšanje porabe energije je odgovorilo 60 odstotkov Slovencev, največ od njih (75 odstotkov) je izoliralo streho, zidovje, okna in tla. Največ, to je 48 odstotkov, je te ukrepe izvedlo iz finančnih razlogov. Da so vedeli za skupnosti na področju energije iz OVE, vendar niso razmišljali o tem, da bi se jim pridružili je odgovorilo 52 odstotkov Slovencev. Da je v zadnjih petih letih energijska nalepka vplivala na njihovo odločitev pri nakupu gospodinjskega aparata je odgovorilo 64 odstotkov Slovencev, kot glavni razlog pa so navedli prihranek energije in denarja. Da bi morali biti na evropski ravni ukrepi na področju energetike bolj usklajeni in integrirani je mnenja 51 odstotkov Slovencev. EU bi morala po mnenju 31 odstotkov Slovencev na področju energetike v naslednjih petih prednostno obravnavati pomoč potrošnikom za dostop do ugodnejših cen energije, 30 odstotkov jih meni, da je to zmanjševanje porabe energije po vsej Evropi, za prav tako 30 odstotkov Slovencev pa sta to tudi zmanjševanje uvoza energije v Evropo in povečanje evropske energetske neodvisnosti ter vlaganje v inovativne energetske tehnologije.
VIR: Naš Stik
