Za dosego zastavljenih ciljev o razogljičenju bi morali naložbe v evropsko elektroenergetsko omrežje do leta 2030 povečati iz sedanjih 23 milijard na vsaj 38 milijard evrov na leto, do leta 2050 pa celo na 100 milijard evrov na leto.
Avtor:
Brane Janjič
Za dosego zastavljenih ciljev o razogljičenju bi morali naložbe v evropsko elektroenergetsko omrežje do leta 2030 povečati iz sedanjih 23 milijard na vsaj 38 milijard evrov na leto, do leta 2050 pa celo na 100 milijard evrov na leto.
Ta ugotovitev izhaja iz najnovejšega poročila združenja evropske elektroinudstrije Eurelectric o stanju evropskega elektroenergetskega omrežja. Evropski energetski prehod je po mnenju strokovnjakov močno odvisen od starajočih se električnih omrežij, pri čemer današnja zmogljivost omrežja ne ustreza zahtevam po množični elektrifikaciji in načrtovanem razogljičenju družbe.
Kot navajajo v Eurelectricu, naj bi do leta 2030 bilo v Evropi že 50 do 60 milijonov toplotnih črpalk, 65 do 70 milijonov električnih vozil in več kot 600 gigavatov dodatnih proizvodnih obratov iz obnovljivih virov, ki naj bi bili po predvidevanjih iz načrta REPowerEU v približno 70 odstotkih neposredno povezani z distribucijskimi omrežji. Ta pa se, čeprav so ključna za izpeljavo zelenega prehoda, srečujejo s premajhno zmogljivostjo, zapletenimi postopki pridobivanja dovoljenj in nezadostnimi investicijami. Ustrezna usposobitev električnih omrežij za nove izzive bi zato morala biti v prihodnjih letih prednostna naloga tako na ravni EU kot na nacionalni ravni, kar pa po besedah generalnega sekretarja Eurelectrica Kristiana Rubya zahteva spremembo miselnosti pri regulatorjih in zakonodajalcih. Neustrezne oziroma premajhne zmogljivosti obstoječega omrežja namreč vodijo v podaljševanje čakalnih dob na priključitev novih OVE, večjo obremenitev posameznih območij in višje stroške za uporabnike omrežja, kar pomeni resno oviro na poti razogljičenja EU. Zato bi morali biti nujne naložbe v elektroenergetsko omrežje vključene tudi v reformo evropskega trga z električno energijo. EU trenutno v posodobitev in izgradnjo omrežja vlaga 23 milijard evrov na leto, kar pa je glede na zastavljene cilje premalo. Po ocenah pripravljavcev študije bi namreč morali na ravni EU za naložbe v omrežje glede na pričakovano rast povpraševanja po električni energiji do konca tega desetletja nameniti najmanj 38 milijard evrov na leto, do leta 2050 pa nato še okoli 100 milijard evrov na leto.
Ob nujni izgradnji dodatnega omrežja, pri čemer je treba, kot izpostavljaju v Eurelectricu, bistveno pohitriti pridobivanje vseh potrebnih dovoljenj ter tudi čim bolj optimizirati obstoječa omrežja, in sicer z digitalizacijo, uvajanjem prožnosti in ustrezno izmenjavo informacij o zasedenosti in razmerah v omrežju.
Kot navajajo v Eurelectricu, naj bi do leta 2030 bilo v Evropi že 50 do 60 milijonov toplotnih črpalk, 65 do 70 milijonov električnih vozil in več kot 600 gigavatov dodatnih proizvodnih obratov iz obnovljivih virov, ki naj bi bili po predvidevanjih iz načrta REPowerEU v približno 70 odstotkih neposredno povezani z distribucijskimi omrežji. Ta pa se, čeprav so ključna za izpeljavo zelenega prehoda, srečujejo s premajhno zmogljivostjo, zapletenimi postopki pridobivanja dovoljenj in nezadostnimi investicijami. Ustrezna usposobitev električnih omrežij za nove izzive bi zato morala biti v prihodnjih letih prednostna naloga tako na ravni EU kot na nacionalni ravni, kar pa po besedah generalnega sekretarja Eurelectrica Kristiana Rubya zahteva spremembo miselnosti pri regulatorjih in zakonodajalcih. Neustrezne oziroma premajhne zmogljivosti obstoječega omrežja namreč vodijo v podaljševanje čakalnih dob na priključitev novih OVE, večjo obremenitev posameznih območij in višje stroške za uporabnike omrežja, kar pomeni resno oviro na poti razogljičenja EU. Zato bi morali biti nujne naložbe v elektroenergetsko omrežje vključene tudi v reformo evropskega trga z električno energijo. EU trenutno v posodobitev in izgradnjo omrežja vlaga 23 milijard evrov na leto, kar pa je glede na zastavljene cilje premalo. Po ocenah pripravljavcev študije bi namreč morali na ravni EU za naložbe v omrežje glede na pričakovano rast povpraševanja po električni energiji do konca tega desetletja nameniti najmanj 38 milijard evrov na leto, do leta 2050 pa nato še okoli 100 milijard evrov na leto.
Ob nujni izgradnji dodatnega omrežja, pri čemer je treba, kot izpostavljaju v Eurelectricu, bistveno pohitriti pridobivanje vseh potrebnih dovoljenj ter tudi čim bolj optimizirati obstoječa omrežja, in sicer z digitalizacijo, uvajanjem prožnosti in ustrezno izmenjavo informacij o zasedenosti in razmerah v omrežju.
VIR: Naš Stik
