Datum objave:

Avtor:

Avtor fotografij:

Evropska komisija je pripravila poročilo o stanju Energetske unije 2023, ki ocenjuje odziv EU na energetsko krizo v zadnjih dveh letih, trenutno stanje zelenega prehoda na nacionalni, evropski in svetovni ravni ter predstavlja prihodnje izzive in priložnosti pri sledenju svojim ambicioznim podnebnim in energetskim ciljem za leti 2030 in 2050. 

Poročilo kaže, kako se je EU skupaj in učinkovito odzvala na rusko agresijo v Ukrajini in rusko oskrbo z energijo s pospeševanjem prehoda na čisto energijo, diverzifikacijo oskrbe in varčevanjem z energijo. Načrt REPowerEU in vrsta nujnih zakonodajnih ukrepov so zagotovili, da se je Evropa izognila motnjam v oskrbi z energijo, zmanjšala pritisk na energetske trge, cene in potrošnike ter nadaljevala strukturno reformo energetskega sistema. To so omogočili Evropski zeleni dogovor, povečana rabo obnovljive energije in izboljšanje energetske učinkovitosti. EU je tudi na dobri poti, da izpolni svoje cilje REPowerEU. Pred zimo 2023–2024 je EU bolje pripravljena za zagotavljanje svoje energetske varnosti, zahvaljujoč dobro usklajenim ukrepom za polnjenje skladišč plina, diverzifikaciji uvoznih poti in infrastrukture za energijo, naložbam v obnovljivo energijo in energetsko učinkovitost ter skupnim prizadevanjem za zmanjšanje povpraševanja po energiji.
Čeprav so najhujši učinki energetske krize morda že za nami, poročilo poudarja, da ni prostora za zadovoljstvo. EU mora še naprej zagotavljati cenovno ugodno, zanesljivo in dostopno energijo za gospodinjstva ter krepiti industrijsko in gospodarsko konkurenčnost svoje industrije ter podpirati naložbe v čiste tehnologije.

Medtem, ko so cene plina dosegle vrh avgusta 2022 pri 294 evrov/MWh, so od januarja do junija 2023 padle povprečno na 44 evrov/MWh. Cene električne energije so avgusta 2022 dosegle vrh pri 474 evrov/MWh in padle povprečno na 107 evrov/MWh od januarja do junija 2023. Evropska komisija še naprej pozorno spremlja cene energije za državljane in industrijo ter je objavila priporočilo o energetski revščini in omogočila skupno izjavo o okrepljenem varstvu potrošnikov med ključnimi deležniki v energetskem sektorju.

Z močnim zakonodajnim okvirom EU, ki je zdaj v veliki meri vzpostavljen, morajo države članice izvajati svoje skupne zaveze, NEPN pa so ključno orodje za načrtovanje in spremljanje tega procesa. Letošnje poročilo predstavlja prvo oceno poročil o napredku, ki so jih predložile države članice pri svojih NEPN za leto 2019, kar je ključnega pomena za oceno položaja EU pri uresničevanju podnebnih in energetskih ambicij. Evropska komisija še vedno čaka, da več držav članic predloži svoje posodobljene NEPN, da bi do konca tega leta omogočili temeljito oceno, ali smo na pravi poti za doseganje revidiranih ciljev za leto 2030 ali ne, in kateri ukrepi bi bili potrebni za odpravo morebitnih pomanjkljivosti. Že zdaj pa je očitno, da moramo bistveno pospešiti svoje delovanje. Delež obnovljive energije v bruto porabi končne energije je leta 2021 dosegel 21,8 odstotka. Ob povprečnem letnem povečanju za 0,67 odstotne točke od leta 2010 bo doseganje novega cilja EU do leta 2030, ki znaša 42,5 odstotka, zahtevalo veliko hitrejšo rast v prihodnjih letih. Emisije vsako leto vztrajno padajo, vendar se mora ta tempo pospešiti in letno skoraj potrojiti, da bi dosegli naše cilje do leta 2030. 

Poročilo izpostavlja še nekaj drugih ključnih poudarkov. Neto emisije v EU so se leta 2022 zmanjšale za približno tri odstotke in dosegle zmanjšanje za 32,5 odstotka v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. EU je drastično zmanjšala svojo odvisnost od ruskih fosilnih goriv, postopoma je opustila uvoz premoga, zmanjšala uvoz nafte za 90 odstotkov, zmanjšala uvoz plina s 155 milijard m3 leta 2021 na približno 80 milijard m3 leta 2022 in na ocenjenih 40–45 milijard m3 leta 2023. EU je zmanjšala povpraševanje po plinu za več kot 18 odstotkov v primerjavi s prejšnjimi petimi leti in prihranila približno 53 milijard m3 plina.

Skladišča plina so bila pred zimo 2022–2023 napolnjena do 95 odstotkov zmogljivosti in so danes, pred prihajajočo zimo, polna več kot 98 odstotkov. Energetska platforma EU je organizirala tri kroge skupnega nakupa plina, pri čemer je zbrala 44,75 bcm povpraševanja in ga uskladila z 52 bcm ponudbe za dobavo. Leto 2022 je bilo rekordno za nove sončne zmogljivosti (povečanje za 41 GW), kar je 60 odstotkov več kot leta 2021, ko je bilo zabeleženo povečanje za 26 GW. Nove zmogljivosti vetrnih elektrarn na kopnem in morju so bile za 45 odstotkov večje kot leta 2021. Leta 2022 je bilo 39 odstotkov električne energije proizvedene iz OVE, maja pa sta veter in sonce pri proizvodnji električne energije v EU prvič presegla fosilna goriva. Sprejet je bil cilj doseči najmanj 42,5-odstotni delež OVE v EU do leta 2030 in izražena ambicija doseči 45-odstotni delež. Povečan je bil tudi cilj energetske učinkovitosti, in sicer, da bi do leta 2030 zmanjšali končno rabo energije za 11,7 odstotka. 

Poročilo o stanju Energetske unije 2023 poudarja pomen krepitve konkurenčnosti in vodilne vloge EU v industriji v novem svetovnem energetskem kontekstu ter zlasti dokončanje priprave zakonodaje o oblikovanju trga z električno energijo, zakona o ničelni neto industriji in zakona o kritičnih surovinah. Ti predlogi bodo dopolnili zakonodajni sveženj Pripravljeni na 55 in podprli razvoj čistih virov energije, omrežij in stabilnih trgov po vsej Evropi. Nedavno začeti dialogi o čistem prehodu z industrijo bodo pomembno orodje za izvajanje zakonodaje ter odkrivanje in odpravljanje ozkih grl, kot so ovire za naložbe ali pomanjkanje znanj in spretnosti. Evropska komisija bo tudi sodelovala z državami članicami pri čimprejšnji postopni odpravi subvencij za fosilna goriva, ki ostajajo velika ovira za prehod na čisto energijo in ovirajo podnebne cilje.

Poročilo spremlja vrsta poročil in prilog, ki pokrivajo različne vidike energetskega in podnebnega prehoda, vključno z oceno napredka pri izvajanju NEPN, poročilom o napredku podnebnih ukrepov, letnimi poročili o konkurenčnosti in energetskih subvencijah, med drugim tudi poročilo o trajnosti bioenergij ter tudi priporočila o energetski revščini.

VIR: Naš Stik