Datum objave:

Avtor:

Avtor fotografij:

Evropska komisija je pripravila poročilo o trgu ogljika, ki obravnava delovanje sistema EU za trgovanje z emisijami (EU ETS) v letu 2022 in v prvi polovici leta 2023.

EU ETS omejuje emisije toplogrednih plinov iz energetskih in energetsko intenzivnih sektorjev industrije in letalstva, ki delujejo v Evropi. To je približno 36 odstotkov vseh emisij toplogrednih plinov v EU. Zgornja meja se vsako leto zniža, da se zmanjšajo emisije v skladu s podnebnimi cilji EU. Poročilo zajema tudi ključne rezultate revizije sistema EU ETS za leto letošnje leto v okviru Evropskega zelenega dogovora, ki sistem usklajuje s ciljem EU o vsaj 55-odstotnem zmanjšanju emisij do leta 2030 pod ravnmi iz leta 1990.

Do danes je sistem EU ETS pripomogel k znižanju emisij iz energetskih in industrijskih sektorjev na 37,3 odstotka pod ravnmi iz leta 2005. Zunanji dogodki, kot je bila najprej epidemija koronavirusa in lanska energetska kriza, so nekoliko otežili zmanjšanje emisij. Emisije iz naprav (proizvodnja električne energije in težka industrija) so se nekoliko zmanjšale, predvsem zaradi povečane uporabe premoga za proizvodnjo električne energije in toplote zaradi potreb po zanesljivosti oskrbe, višje cene zemeljskega plina in zmanjšane proizvodnje zaradi višjih cen goriva in energije. V letalskem sektorju so se emisije po rekordnem padcu zaradi epidemije leta 2020, vrnile na prejšnje ravni. 

Kljub tem začasnim motnjam je sistem EU ETS leta 2022 deloval učinkovito. Na splošno so emisije iz naprav (elektrarne in težka industrija) ostale sedem odstotkov pod ravnmi pred epidemijo leta 2019, avkcije pravic pa so potekale po načrtih. Razen kratkotrajnega padca, ki je sovpadal z začetkom ruske invazije na Ukrajino, je cena ogljika ostala na enaki ravni, kar je doprineslo k skoraj 39 milijardam evrov zbranih prihodkov od dražb, razdeljenih predvsem v proračune držav članic. To pomeni, da skupni prihodek, ki se je zbral iz sistema EU ETS, znaša 152 milijard evrov.

Države članice so leta 2022 v povprečju porabile 76 odstotkov svojih prihodkov iz EU ETS za podporo podnebnim in energetskim ukrepom, vključno z ukrepi za odpravljanje posledic energetske krize ter ukrepi za pomoč ljudem in podjetjem. Poleg tega so izplačila iz sklada za modernizacijo pomagala pospešiti posodobitev energetskega sektorja v vseh državah članicah upravičenkah, sklad za inovacije pa je skoraj dve milijardi evrov usmeril v nove projekte na področju energetske in industrijske transformacije.

Poročilo obravnava tudi, kako so drugi elementi okvira EU ETS leta 2022 delovali skupaj, da bi ta sistem dosegel rezultate v smislu zmanjšanja emisij in povečanja prihodkov od dražb. Rezerva za stabilnost trga je še naprej zmanjševala presežne pravice z dražb in jih z letošnjim letom začela ukinjati. Pravila za nadzor trga zagotavljajo nemoteno delovanje trga ogljika v EU, okvir za spremljanje, poročanje in preverjanje emisij pa zagotavlja okoljsko verodostojnost EU ETS.

Poročilo zaključuje, da sistem EU ETS ostaja ključno orodje za zeleni prehod v Evropi. Z letošnjo revizijo je EU ETS okrepljen za ustvarjanje spodbud za daljnosežno dolgoročno razogljičenje. Z razširjenim področjem uporabe EU ETS na pomorski sektor od leta 2024 in novim sistemom trgovanja z emisijami za stavbe, promet in industrijo z majhnimi emisijami, ki se začne leta 2027, bo oblikovanje cen ogljika zajemalo tri četrtine emisij EU. Hkrati bo sistem omogočil izkoriščanje več sredstev za podporo ljudem in podjetjem pri zelenem prehodu. 

VIR: Naš Stik