Ministrstvo za okolje podnebje in energijo (MOPE) pojasnjuje vsebino predloga novega Energetskega zakona (EZ-2), ki ga je 7. decembra posredovalo v vladno obravnavo, in je zaradi nekaterih zavajajočih navedb v javnosti dvignil precej prahu.
Datum objave:
11. januar 2024
Avtor:
Polona Bahun
Ministrstvo za okolje podnebje in energijo (MOPE) pojasnjuje vsebino predloga novega Energetskega zakona (EZ-2), ki ga je 7. decembra posredovalo v vladno obravnavo, in je zaradi nekaterih zavajajočih navedb v javnosti dvignil precej prahu.
Kot pojasnjujejo, EZ-2 celovito prenavlja trenutno veljaven EZ-1 ter prilagaja obstoječi pravni okvir na področju energetike na izzive razogljičenja in zelenega prehoda, saj predvideva postopno prehajanje od fosilnih goriv na okolju prijaznejše vire energije. EZ-2 na področju energetike ureja in odgovarja na izzive razogljičenja in ureja energetski vir predvsem za novogradnje, hkrati pa omogoča, da se uporabniki sami odločijo, za katerega izmed energetskih virov se bodo odločili. Zakon ne prepoveduje ogrevanja na zemeljski plin in lesno biomaso, prav tako tudi ne ukinja plinskih omrežij in ne omejuje prodaje plina tistim, ki ga uporabljajo. Zato so trditve nekaterih političnih strank in interesnih združenj ne samo zavajajoče, temveč škodljive za vso družbo.
Tako novi zakon predvideva, da bodo obstoječi uporabniki plina le-tega lahko še naprej uporabljali za ogrevanje, medtem ko omejitve veljajo zgolj za nove stanovanjske stavbe, ki morajo biti že v osnovi skoraj ničenergijske in s tem fosilnih goriv niti ne potrebujejo. Za takšne stavbe so danes že na voljo nove tehnologije, ki so prijaznejše do okolja, cenejše in stroškovno učinkovitejše. Obstoječe uporabnike pa tudi s finančnimi spodbudami usmerjajo k opustitvi rabe fosilnih goriv in prehod na rabo obnovljivih virov energije (OVE). Pri preostalih vrstah novih stavb, kot so na primer poslovne stavbe, trgovski centri, industrijske stavbe in druge pa zakon ne prinaša nobenih omejitev. Ob tem poudarjajo, da bo ogrevanje na plin v prihodnje eden od dražjih načinov ogrevanja, zato je smiselno ljudi na to opozoriti že zdaj in postopno preiti na druge načine ogrevanja in ter se tako izogniti energetski revščini.
Kar se tiče koncesij pojasnjujejo, da bo zemeljski plin še vedno dovoljen v stavbah, ki se ogrevajo iz obstoječega plinskega omrežja. Obstoječi uporabniki plina za ogrevanje bodo tega še naprej uporabljali in koncesije se bodo lahko podaljševale brez večjih ovir.
Glede ogrevanja na lesno biomaso so zapisali, da bo omejitev veljala le, če se za to odloči občina, in le za nove ali prenovljene eno- ali dvostanovanjske stavbe v gosto naseljenih območjih, kjer je problematična kakovost zraka. Predlog zakona daje lokalni skupnosti možnost omejevanja načina rabe lesne biomase pri načrtovanju svojih lokalnih energetskih konceptov v primeru lokalnega problema onesnaženosti zraka s trdimi delci in preostalimi strupenimi onesnažili, ki vplivajo na zdravje ljudi. Obstoječih kurišč v strnjenih naseljih se zakon ne dotika. Država še naprej spodbuja daljinsko ogrevanje na lesno biomaso, pa tudi uporabo biomase v individualnih kuriščih, če so izven strnjenih naselij, saj je les kot domači obnovljivi vir energije strateškega pomena za Slovenijo. Še vedno pa se bo lahko uporabljalo lesno biomaso tudi v strnjenih naseljih kot sekundarni vir, npr. za kuhanje, kamin in podobno.
Kar se tiče koncesij pojasnjujejo, da bo zemeljski plin še vedno dovoljen v stavbah, ki se ogrevajo iz obstoječega plinskega omrežja. Obstoječi uporabniki plina za ogrevanje bodo tega še naprej uporabljali in koncesije se bodo lahko podaljševale brez večjih ovir.
Glede ogrevanja na lesno biomaso so zapisali, da bo omejitev veljala le, če se za to odloči občina, in le za nove ali prenovljene eno- ali dvostanovanjske stavbe v gosto naseljenih območjih, kjer je problematična kakovost zraka. Predlog zakona daje lokalni skupnosti možnost omejevanja načina rabe lesne biomase pri načrtovanju svojih lokalnih energetskih konceptov v primeru lokalnega problema onesnaženosti zraka s trdimi delci in preostalimi strupenimi onesnažili, ki vplivajo na zdravje ljudi. Obstoječih kurišč v strnjenih naseljih se zakon ne dotika. Država še naprej spodbuja daljinsko ogrevanje na lesno biomaso, pa tudi uporabo biomase v individualnih kuriščih, če so izven strnjenih naselij, saj je les kot domači obnovljivi vir energije strateškega pomena za Slovenijo. Še vedno pa se bo lahko uporabljalo lesno biomaso tudi v strnjenih naseljih kot sekundarni vir, npr. za kuhanje, kamin in podobno.
Prebivalci Slovenije bodo v prihodnosti za zeleni prehod plačevali manj
Glede cene električne energije so znova izpostavili, da cena električne energije zaradi nove omrežnine v prihodnje ne bo občutno višja. Nov način obračuna omrežnine, za kar je sicer pristojna Agencija za energijo, prinaša pravičnejšo porazdelitev stroškov uporabe omrežij med vse odjemalce. Veliko gospodinjstev bo zato v prihodnje plačevalo celo nekoliko manj kot doslej. Cene bodo odvisne od tega, koliko kdo uporablja omrežje. Tisti, ki ne bo spremenil navad, bo plačeval enako kot doslej.
Glede vprašanja zakaj nas zeleni prehod ta veliko stane, MOPE pojasnjuje, da zeleni prehod povečuje našo energetsko neodvisnost in odpornost ter zmanjšuje posledice podnebnih sprememb. Slovenija se zaradi geografskih značilnosti segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja in je v EU na prvem mestu po škodi zaradi podnebnih sprememb. V te podatke ni zajeta škoda zaradi lanskih poplav, ki je ocenjena na deset milijard evrov. Mednarodna skupnost je s Pariškim sporazumom določila cilj omejitve globalnega segrevanja na vrednosti znatno pod dvema stopinjama Celzija nad predindustrijskimi vrednostmi, pri čemer si prizadeva omejiti dvig na 1,5 stopinje. EU je na podlagi tega postavila cilj, da zmanjša emisije za najmanj 55 odstotkov v primerjavi z letom 1990 in do leta 2050 postane prva podnebno nevtralna celina. Slovenija ima pri tem svoje obveznosti, skladne z EU zakonodajo, ter zasleduje cilje zmanjševanja izpustov v sektorjih, v katerih trgujejo z emisijami (ETS) in v preostalih sektorjih (promet, stavbe, kmetijstvo in drugo). Čeprav je naš delež v primerjavi z večjimi onesnaževalci majhen, imamo na globalni ravni enake zahteve. MOPE poudarja, da je cena neukrepanja višja od stroškov ukrepanja. Podnebne politike EU niso ambiciozne ali pretirane, temveč predstavljajo to, kar mora EU nujno storiti za podnebno vzdržno prihodnost.
Kar se tiče omejevanja fosilnih goriv je MOPE zapisal, da Slovenija vsako leto plača več kot tri milijarde evrov za nakup naftnih derivatov in zemeljskega plina. Gre samo za nakup goriva, v tem znesku ni zajeta infrastruktura za rabo teh energentov. Država želi s postopnim omejevanjem fosilnih goriv poskrbeti za zmanjšanje uvozne odvisnosti ter za samostojnost na področju oskrbe z energijo in s tem tudi za boljše življenjske razmere vseh prebivalcev Slovenije. Da bo leta 2024 prepovedana uporaba fosilnih goriv za ogrevanje stavb, je odločitev prejšnje vlade iz leta 2021, zapisana v Načrtu za okrevanje in odpornost.
Na vprašanje, zakaj se moramo razogljičiti MOPE odgovarja, da ne gre samo za vprašanje odgovornosti do planeta, temveč tudi za konkurenčnost. Gospodarstva, ki ne bodo razogljičena, v prihodnosti ne bodo konkurenčna. Cene zemeljskega plina za končne odjemalce so bile lani in letos v nekem sprejemljivem obsegu zato, ker je intervenirala država, ki povrača nadomestila dobaviteljem zemeljskega plina iz državnega proračuna. To pomeni, da že od jeseni 2022 trošimo davkoplačevalski denar za vzdrževanje znosnih cen zemeljskega plina. Zato je nerazumljivo, da se v okoliščinah, kjer moramo regulirati trg z državno intervencijo, poziva k večanju in ne k zmanjšanju rabe zemeljskega plina.
Glede vprašanja zakaj nas zeleni prehod ta veliko stane, MOPE pojasnjuje, da zeleni prehod povečuje našo energetsko neodvisnost in odpornost ter zmanjšuje posledice podnebnih sprememb. Slovenija se zaradi geografskih značilnosti segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja in je v EU na prvem mestu po škodi zaradi podnebnih sprememb. V te podatke ni zajeta škoda zaradi lanskih poplav, ki je ocenjena na deset milijard evrov. Mednarodna skupnost je s Pariškim sporazumom določila cilj omejitve globalnega segrevanja na vrednosti znatno pod dvema stopinjama Celzija nad predindustrijskimi vrednostmi, pri čemer si prizadeva omejiti dvig na 1,5 stopinje. EU je na podlagi tega postavila cilj, da zmanjša emisije za najmanj 55 odstotkov v primerjavi z letom 1990 in do leta 2050 postane prva podnebno nevtralna celina. Slovenija ima pri tem svoje obveznosti, skladne z EU zakonodajo, ter zasleduje cilje zmanjševanja izpustov v sektorjih, v katerih trgujejo z emisijami (ETS) in v preostalih sektorjih (promet, stavbe, kmetijstvo in drugo). Čeprav je naš delež v primerjavi z večjimi onesnaževalci majhen, imamo na globalni ravni enake zahteve. MOPE poudarja, da je cena neukrepanja višja od stroškov ukrepanja. Podnebne politike EU niso ambiciozne ali pretirane, temveč predstavljajo to, kar mora EU nujno storiti za podnebno vzdržno prihodnost.
Kar se tiče omejevanja fosilnih goriv je MOPE zapisal, da Slovenija vsako leto plača več kot tri milijarde evrov za nakup naftnih derivatov in zemeljskega plina. Gre samo za nakup goriva, v tem znesku ni zajeta infrastruktura za rabo teh energentov. Država želi s postopnim omejevanjem fosilnih goriv poskrbeti za zmanjšanje uvozne odvisnosti ter za samostojnost na področju oskrbe z energijo in s tem tudi za boljše življenjske razmere vseh prebivalcev Slovenije. Da bo leta 2024 prepovedana uporaba fosilnih goriv za ogrevanje stavb, je odločitev prejšnje vlade iz leta 2021, zapisana v Načrtu za okrevanje in odpornost.
Na vprašanje, zakaj se moramo razogljičiti MOPE odgovarja, da ne gre samo za vprašanje odgovornosti do planeta, temveč tudi za konkurenčnost. Gospodarstva, ki ne bodo razogljičena, v prihodnosti ne bodo konkurenčna. Cene zemeljskega plina za končne odjemalce so bile lani in letos v nekem sprejemljivem obsegu zato, ker je intervenirala država, ki povrača nadomestila dobaviteljem zemeljskega plina iz državnega proračuna. To pomeni, da že od jeseni 2022 trošimo davkoplačevalski denar za vzdrževanje znosnih cen zemeljskega plina. Zato je nerazumljivo, da se v okoliščinah, kjer moramo regulirati trg z državno intervencijo, poziva k večanju in ne k zmanjšanju rabe zemeljskega plina.
Kot poudarjajo, je cilj predloga zakona zmanjšati negativne posledice za podnebje in uvozno odvisnost od tujih energentov ter omogočiti prebivalcem Slovenije, da bi v prihodnosti plačevali manj. Politike zelenega prehoda omogočajo ljudem, da postopno in z različnimi subvencijami preidejo na denarnici in podnebju prijaznejše vire energije. Razogljičenje prinaša številne priložnosti tudi gospodarstvu, saj mu pomaga graditi konkurenčnost in nove poslovne priložnosti, hkrati pa ustvarja delovna mesta z visoko dodano vrednostjo - vse to postaja gonilna sila prihodnjih gospodarskih sistemov. Izpostavljajo še, da je zlorabljanje zakona za strašenje ljudi in lastno promocijo nedopustno ter zavajajoče. Ravno napačne trditve nekaterih političnih strank in interesnih združenj bodo pripeljale družbo v nezavidljiv položaj in do višjih cen električne energije.
Energetski zakon že obravnava DZ, zato je po mnenju MOPE prav, da se o morebitnih izboljšavah in spremembah pogovarjamo v okviru zakonodajnega postopka, vsebine zakona pa ne izrabljamo za politične in osebne interese.
Energetski zakon že obravnava DZ, zato je po mnenju MOPE prav, da se o morebitnih izboljšavah in spremembah pogovarjamo v okviru zakonodajnega postopka, vsebine zakona pa ne izrabljamo za politične in osebne interese.
VIR: Naš Stik
