Datum objave:

Avtor:

Avtor fotografij:

Dva nova zakona na področju energetike, reforma obračuna omrežnine, shranjevanje energije, energetska učinkovitost, obnovljivi viri energije, prihodnost energetike in pravni okvirji, ki ta področja urejajo – to so nekateri poudarki današnjega tradicionalnega srečanja Energetika in pravo ’23.

Predstavniki pripravljavcev zakonodaje, investitorjev, industrije, energetike in regulative so se danes zbrali na že 14. vrhu energetikov in pravnikov – Energetika in pravo ’23. Energetika – pa tudi njeni pravni okvirji – se namreč nenehno spreminjajo, je uvodoma poudarila Mojca Černelč Koprivnikar, ki je dogodek moderirala. Na srečanju so predstavili in razpravljali o novostih na področju energetske zakonodaje, reformi obračuna omrežnine, energetski učinkovitosti in obnovljivih virih energije, problematiki zemeljskega plina in samooskrbi.

Na področju energetike na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo pripravljajo dva nova sistemska zakona, Energetski zakon 2 (EZ2) ter Podnebni zakon. Energetski zakon 2 je zakon o energetski politiki, ki zajema celovito prenovo energetske zakonodaje in bo v celoti nadomestili dozdajšnji energetski zakon. Kot je povedala državna sekretarka na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, mag. Tina Seršen, gre za obsežen zakon na področju upravljanja energetske politike, ki vsebuje 10 poglavij in skoraj 200 členov. Med nekaterimi novimi vsebinami zakona je prenos ukrepov interventnih zakonov v sistemsko zakonodajo, kar bo omogočilo zakonsko podlago za morebitno ukrepanje v prihodnosti, če bo ponovno prišlo do razmer, kot so bile v obdobju nedavne energetske krize, novi zakon pa prav tako naslavlja poenostavljanje postopkov za dodeljevanje subvencij in investiranje v nove projekte, omogoča nove vire za investiranje v distribucijska omrežja, pa tudi področje vlaganj v energetsko infrastrukturo ter poenostavitev umeščanje sončnih in vetrnih elektrarn v prostor z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti (OPPN) namesto državnega prostorskega načrta (DPN). Seršenova je ob tem pojasnila tudi (ne)omembo jedrske energije v zakonu, o čemer se je v javnosti dvignilo kar nekaj prahu. Kot je dejala, je predlog zakona že vključeval nizkoogljične vire energije, kamor na ministrstvu štejejo tudi jedrsko energijo, vendar bodo za večjo jasnost spremenili definicijo nizkoogljičnih virov, v kateri bodo eksplicitno našteli nizkoogljične vire, med katere bodo uvrstili tudi jedrsko energijo.

Naslovila je tudi pomisleke akterjev na področju zemeljskega plina in pojasnila, da smo na tem področju povsem uvozno odvisni, kar pomeni, da smo ranljivi tudi na področju cene zemeljskega plina, dodatni stroški na tem področju so tudi emisijski kuponi – gre torej za povečevanje stroškov in izpuste ob hkratni zavezi za njihovo zmanjševanje. Na ministrstvu zato verjamejo, da je treba to področje nasloviti in narediti korak naprej ter razmišljati o opuščanju tega vira, saj z nadaljnjo dolgoročno rabo zemeljskega plina tvegamo povečevanje energetske revščine. Kljub temu bo to velik izziv, saj resnih alternativ trenutno še ni. Predlog zakona je v fazi medresorskega usklajevanja, v Državnem zboru pa naj bi ga obravnavali najkasneje marca prihodnje leto. Takrat naj bi v medresorsko usklajevanje dali še drugi zakon, ki močno vpliva na področje energetike, podnebni zakon. Slednjega naj bi Državni zbor obravnaval še pred poletjem.

Novi podnebni zakon zajema celovit institucionalni okvir za izvajanje podnebnih politik in ureja področje izpustov toplogrednih plinov ter politike na tem področju. Okvirji zakona zajemajo tako krovno podnebno strategijo kot Nacionalni energetski in podnebni načrt NEPN, zakon pa določa tudi koordinatorje za spremljanje, izvajanje in poročanje o tem področju. Zakon prav tako določa bistvene spremembe na področju podnebnega sklada, kamor se bo poleg prihodka iz dražb po novem stekal tudi prihodek od taks CO2. Seršenova je napovedala nadaljevanje zakonodajnih sprememb tudi v naslednjih nekaj letih, saj se tudi evropska regulativa nenehno spreminja. Naslovila je tudi vprašanje združevanja elektrodistribucij. Čeprav je poudarila »absolutne koristi« združitve ELES in SODO, pa na MOPE glede združitve elektrodistribucijskih podjetij zaenkrat ne vodijo nobenih aktivnosti.

V prihodnjem letu pa je pred nami že »obsežna in nujna reforma na sistemskem področju,« kot je prenovo obračuna omrežnine naslovila mag. Duška Godina, direktorica Agencije za energijo. Gre za prvo spremembo načina obračunavanja omrežnine po letu 2001, ko je bil uveden sistem omrežnine, kot ga imamo danes. Novi način obračuna omrežnine se osredotoča na vlogo porabnika, ki ima bistveno vlogo pri doseganju prožnosti, zato zdaj porabnik vstopa v aktivno vlogo, hkrati pa nova reforma poudarja tudi pomen distribucijskih omrežij, ki so hrbtenica prehoda.

Cilji prenove so pravičnejša porazdelitev stroškov uporabe omrežij med vse odjemalce, spodbujanje aktivnega odjema in s tem učinkovite rabe omrežij, spodbujanje uporabnikov omrežja k uporabi omrežja v obdobjih, ko je obremenjenost omrežja na sistemski ravni manjša, hitrejše in obsežnejše vključevanje obnovljivih virov energije, spodbujanje energetskih skupnosti ter zagotavljanje enakopravnega položaja uporabnikov omrežja pri nudenju sistemskih storitev. Da bi uporabnike kar najbolje seznanili z novim načinom obračuna omrežnine, so letos vzpostavili portal www.uro.si/, na katerem pojasnjujejo tako pomen omrežij – prenosnega in distribucijskega – ter nujnost njegovega razvoja, vidike aktivnega odjema, reformo z novimi časovnimi bloki, obračunsko in presežno močjo, priložena pa so tudi druga gradiva, ki omogočajo temeljit vpogled v reformo.  

Mag. Erik Potočar iz Ministrstva za podnebje, energijo in okolje je v nadaljevanju predstavil zakonodajne novosti na področju učinkovite rabe energije in stavb, ter spodbude in obveznosti za deležnike energetike. Kot je dejal, je bilo v zadnjem času objavljenih kar nekaj zakonskih določil, ki prinašajo na področje obnove stavb vrsto novosti, katerih skupni namen je povečati energetsko učinkovitost in opustitev rabe fosilnih goriv. Med njimi je omenil obvezo lokalnih skupnosti, ki bodo morale pripraviti načrt za opuščanje fosilnih goriv za potrebe ogrevanja, na osnovi katerega bodo s prostorskimi načrti ali odlokom določile prednostno rabo virov energije ali energentov. To bo mogoče določiti samo za določena območja, določene stavbe ali posamezne objekte. Omenil je še dileme glede uvajanja daljinskih sistemov ogrevanja ter zahteve glede ogrevanja novih stanovanjskih stavb, pri čemer vgradnja kotlov na zemeljski ali utekočinjen plin ne bo več dovoljena. Z novo zakonodajo se določa tudi način ogrevanja v strnjenih naseljih, podelitve koncesij za distribucijo plina, kjer so določena tudi določena pravila vezana na porabo in število odjemalcev. Med že sprejetimi zakonskimi akti je omenil obvezno postavitev fotonapetostnih naprav pri novogradnjah in na obstoječih objektih z večjimi površinami ter izpostavil, da večina zahtev in zastavljenih ciljev na področju energetske učinkovitosti izhaja iz evropskih smernic. Mag. Potočar je še posebej poudaril, da je ključno pravilo, ki ga izpostavlja tudi evropska zakonodaja, da je energetska učinkovitost svoj vir energije ter, da je treba dati ukrepom za povečanje energetske učinkovitosti vedno prednost, ko je to bolj stroškovno učinkovito glede na druge enakovredne rešitve. Na koncu je še omenil, da je v EU kar nekaj razprav o potrebni reviziji obstoječe zakonodaje glede prenove stavb, pri čemer se ob upoštevanju načela, da mora biti energetska učinkovitost na prvem mestu sledi tudi prizadevanjem za postopno opuščanje najslabših stavb.

Dr. Rajko Pirnat iz Pravne Fakultete Univerze v Ljubljani  je spregovoril o pravnih dilemah glede ukinitev koncesij za zemeljski plin, pri čemer je poudaril, da njegova analiza temelji na zadnjem javno objavljenem predlogu novega zakona. Kot je dejal, ta vsebuje kar nekaj določb, katerih namen se zdi ukinitev uporabe plina za ogrevanje, a vsebujejo vrsto prepovedi, ki so neskladne z ustavo, tako glede dodeljevanja koncesij kot glede vgradnje plinskih kotlov. Ob tem je poudaril, da bi moral zakon, ki uvaja tako hude posege v določene ustavne pravice, podati jasno razlago, zakaj se te prepovedi uvajajo, pri čemer pa obstoječi predlog zakona te ne vsebuje. Pomanjkljivo je tudi, da predlog zakona ne omenja, kako je s prihodnjo rabo plina obnovljivega izvora.
Kot rečeno, pa je ključni problem, da pomeni sprejem takšnega zakona hude posege v ustavne pravice, in sicer v poseg svobodne gospodarske pobude sedanjih operaterjev in njihovo lastninsko pravico (vprašanje nasedlih investicij oziroma povrnitve škode), poseg v pravice občin, predvsem glede načina izvajanja distribucije in pogodbene določbe o odkupu koncesije, ki lahko povzročijo precejšnje stroške ter nenazadnje za poseg v pravice posameznikov, uporabnikov plina, ki ga ne bodo več smeli uporabljati. Ob tem je še enkrat opozoril, da je poseg v ustavne pravice možen le, če izpolnjuje pogoje sorazmernosti, pri čemer mora biti razlog za kratenje ustavnih pravic v zakonu jasno opredeljen. 

VIR: naš Stik