V veljavo je stopil Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1L), ki prinaša pomembne izboljšave in pridobitve tudi na področju uveljavljanja pravic (manjšinskih) delničarjev v Republiki Sloveniji.

V veljavo je stopil Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1L), ki prinaša pomembne izboljšave in pridobitve tudi na področju uveljavljanja pravic (manjšinskih) delničarjev v Republiki Sloveniji. »Po dolgoletnih prizadevanjih, številnih predlogih in utemeljitvah v Združenju ugotavljamo, da so bile pri pripravi tokratne novele upoštevane nekatere bistvene pripombe in opozorila oz. predlogi sprememb zakona, podani s strani naših strokovnih sodelavcev - veseli me, da lahko v VZMD tokrat pozdravimo posluh in konstruktiven pristop pripravljavcev na pristojnem Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport ter zakonodajalcev v Državnem zboru RS,« je sprejem in uveljavitev novele ZGD-1L pospremil Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič.

Iz VZMD so namreč vrsto let opozarjali vsakokratne predstavnike izvršne in zakonodajne oblasti tudi na nezaslišane pravne vrzeli, ki so jih v vsem tem času z arogantnim posmehom izkoriščali posamezni prevzemniki in večinski lastniki delniških družb. Po zdaj uveljavljeni spremembi ZGD pa npr. glavni delničar ne bo več mogel v nedogled zavlačevati in celo dokončno ustaviti postopka sodne preveritve denarne odpravnine v primerih, ko delničarje razlasti/iztisne ali jim ponudi neprimerne pogoje za izstop iz družbe.

V dolgotrajnem zakonodajnem postopku je VZMD podal še dodatne predloge, povezane z izvedbo t.i. virtualnih skupščin ter jih predstavil tudi na Odboru za gospodarstvo DZ RS (VIDEO: https://youtu.be/7hVFHFYMepw).  Ti predlogi so bili žal le delno upoštevani, saj je bil nazadnje sprejet nekakšen kompromisni predlog spremembe. Ob tem so v VZMD izpostavili praktične in neposredne izkušnje evropskih sestrskih organizacij ter krovne Evropske federacije investitorjev in uporabnikov finančnih storitev (BETTER FINANCE) z virtualnimi skupščinami, kjer delničarji pogosto ne prejmejo ustreznih odgovorov na vprašanja, ki so jih zastavili ali pa so jih želeli zastaviti. V VZMD tako izražajo upanje, da bo sprejeta kompromisna rešitev zadostovala za slovensko kulturo izvedbe skupščin delniških družb, vsekakor pa si bodo še naprej prizadevali za bolj dorečene in ustreznejše pravne okvire v ZGD-1 in siceršnji področni zakonodaji.

VIR: VZMD