V Elektru Ljubljana so lani za investicije namenili kar 48,2 milijona evrov, kar je 17,7 odstotka več od načrtovanih vlaganj v poslovnem načrtu za leto 2023 in 49,1 odstotka več kot v letu 2022, ko so za investicije namenili 32,4 milijona evrov.
V Elektru Ljubljana so lani za investicije namenili kar 48,2 milijona evrov, kar je 17,7 odstotka več od načrtovanih vlaganj v poslovnem načrtu za leto 2023 in 49,1 odstotka več kot v letu 2022, ko so za investicije namenili 32,4 milijona evrov. S tem so se zelo približali naložbam, načrtovanim v razvojnem načrtu 2023–2032.
Povečanje realizacije investicij v primerjavi z načrtovanimi v poslovnem načrtu je posledica povečanega števila investicij v transformatorske postaje in nizkonapetostno omrežje z namenom pravočasne realizacije investicij, prijavljenih na javni razpis za pridobitev 22,4 milijona evrov nepovratnih sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornost ter zagotovitev dodatnih kapacitet omrežja za vključevanje OVE.
V visokonapetostne objekte so vložili 9,7 milijona evrov, kar je 20,1 odstotka celotne vrednosti realizacije naložb v letu 2023. Zgradili so nadomestno RTP 110/20 kV Potniški center Ljubljana in 110 kV kablovod na relacijah Potniški center Ljubljana. Lani so pridobili lastništvo zemljišč za nova RTP 110/20 kV Brdo in Logistični center Ljubljana. Letos pa bodo nadaljevali tudi pridobivanje služnosti za DV 2 x 110 kV RTP Polje–RTP Vič.
Finančna realizacija investicij na objektih distribucijskega omrežja srednje- in nizke napetosti je znašala nekaj manj kot 25 milijonov evrov, oziroma 53,8 odstotka celotne realizacije investicij. S temi sredstvi so obnovili in zgradili 150 transformatorskih postaj, 154,7 kilometra srednjenapetostnih vodov in 182,9 kilometra nizkonapetostnega omrežja. Od tega je bilo 39,7 odstotka sredstev namenjenih za revitalizacijo obstoječega omrežja, 19 odstotkov za zagotovitev zmogljivosti omrežja za priklop novih odjemalcev na podlagi izdanih soglasij za priključitev, 16,2 odstotka za izboljšanje kakovosti električne energije, 9,6 odstotka za priklop proizvodnih naprav, 5,8 odstotka za razbremenitev omrežja, preostalo pa so sredstva za izvedbo odmikov na zahtevo tujega povzročitelja, gradnjo omrežja na podlagi prostorskih aktov in sočasno gradnjo komunalne infrastrukture.
V letu je število pametnih števcev naraslo na 311.239, kar je 89,1 odstotka vseh merilnih naprav. Od tega je v napredni merilni sistem vključenih 296.485 merilnih mest, to je 84,9 odstotka. Izdali so 7.041 soglasij za priključitev naprav za samooskrbo, kar je enajst odstotkov manj kot leta 2022.
Število polnilnih mest za električna vozila, s katerimi upravljajo so iz 511 v letu 2022 povečali na 600 v letu 2023. Prav tako pa so za 26 odstotkov povečali tudi število lastnih polnilnih mest, in sicer iz 231 v letu 2022 na 290 v letu 2023.
V visokonapetostne objekte so vložili 9,7 milijona evrov, kar je 20,1 odstotka celotne vrednosti realizacije naložb v letu 2023. Zgradili so nadomestno RTP 110/20 kV Potniški center Ljubljana in 110 kV kablovod na relacijah Potniški center Ljubljana. Lani so pridobili lastništvo zemljišč za nova RTP 110/20 kV Brdo in Logistični center Ljubljana. Letos pa bodo nadaljevali tudi pridobivanje služnosti za DV 2 x 110 kV RTP Polje–RTP Vič.
Finančna realizacija investicij na objektih distribucijskega omrežja srednje- in nizke napetosti je znašala nekaj manj kot 25 milijonov evrov, oziroma 53,8 odstotka celotne realizacije investicij. S temi sredstvi so obnovili in zgradili 150 transformatorskih postaj, 154,7 kilometra srednjenapetostnih vodov in 182,9 kilometra nizkonapetostnega omrežja. Od tega je bilo 39,7 odstotka sredstev namenjenih za revitalizacijo obstoječega omrežja, 19 odstotkov za zagotovitev zmogljivosti omrežja za priklop novih odjemalcev na podlagi izdanih soglasij za priključitev, 16,2 odstotka za izboljšanje kakovosti električne energije, 9,6 odstotka za priklop proizvodnih naprav, 5,8 odstotka za razbremenitev omrežja, preostalo pa so sredstva za izvedbo odmikov na zahtevo tujega povzročitelja, gradnjo omrežja na podlagi prostorskih aktov in sočasno gradnjo komunalne infrastrukture.
V letu je število pametnih števcev naraslo na 311.239, kar je 89,1 odstotka vseh merilnih naprav. Od tega je v napredni merilni sistem vključenih 296.485 merilnih mest, to je 84,9 odstotka. Izdali so 7.041 soglasij za priključitev naprav za samooskrbo, kar je enajst odstotkov manj kot leta 2022.
Število polnilnih mest za električna vozila, s katerimi upravljajo so iz 511 v letu 2022 povečali na 600 v letu 2023. Prav tako pa so za 26 odstotkov povečali tudi število lastnih polnilnih mest, in sicer iz 231 v letu 2022 na 290 v letu 2023.
Letos bodo za investicije namenili še več denarja, in sicer rekordnih 68,6 milijona evrov. Med osrednjimi investicijami v tem letu bodo začetek gradnje nadomestne RTP Bežigrad ter obnova RTP Žiri, Ribnica in Kočevje. Hkrati bodo nadaljevali aktivnosti za pridobitev gradbenih dovoljenj za gradnjo RTP Brdo, LCL in Rudnik ter obnovo RTP Domžale in Črnomelj, gradnjo ali obnovo 150 kilometrov srednje- in 270 kilometrov nizkonapetostnih kablovodov in 220 transformatorskih postaj.
Osredotočili se bodo na krepitev srednje- in nizkonapetostnega omrežja. Sredstva za investicije, namenjene zagotavljanju robustnosti in zanesljivosti omrežja ter izpolnjevanju ciljev zelenega prehoda, so pridobili tudi z vključitvijo v več evropskih projektov. Preteklo leto so v konzorciju sedmih družb pristopili k projektu GreenSwitch, s čimer so si zagotovili 8,5 milijona evrov sofinanciranja ključnih naložb v primarnem omrežju. Te bodo družbi omogočile avtomatizacijo razdelilnih postaj, digitalizacijo sistema in integracijo novih
tehnologij, s tem pa izboljšanje kakovosti preskrbe z električno energijo za vse uporabnike. Ta projekt predvideva tudi vlaganje v sekundarno opremo zaradi nadgradnje funkcionalnosti ADMS, ki bo omogočala spremljanje dogodkov in nepretrgano napajanje uporabnikov na nizkonapetostnem omrežju, in povečano vlaganje v telekomunikacijsko in informacijsko opremo za zagotavljanje ustrezne ravni informacijske varnosti. Za sofinanciranje gradnje transformatorskih postaj srednje/nizkonapetostnega in nizkonapetostnega omrežja letos pristopajo k projektu Načrt za okrevanje in odpornost, prav tako pa se bodo za pridobivanje investicijskih sredstev prijavili na projekt REPower EU in program Sklad za modernizacijo.
Osredotočili se bodo na krepitev srednje- in nizkonapetostnega omrežja. Sredstva za investicije, namenjene zagotavljanju robustnosti in zanesljivosti omrežja ter izpolnjevanju ciljev zelenega prehoda, so pridobili tudi z vključitvijo v več evropskih projektov. Preteklo leto so v konzorciju sedmih družb pristopili k projektu GreenSwitch, s čimer so si zagotovili 8,5 milijona evrov sofinanciranja ključnih naložb v primarnem omrežju. Te bodo družbi omogočile avtomatizacijo razdelilnih postaj, digitalizacijo sistema in integracijo novih
tehnologij, s tem pa izboljšanje kakovosti preskrbe z električno energijo za vse uporabnike. Ta projekt predvideva tudi vlaganje v sekundarno opremo zaradi nadgradnje funkcionalnosti ADMS, ki bo omogočala spremljanje dogodkov in nepretrgano napajanje uporabnikov na nizkonapetostnem omrežju, in povečano vlaganje v telekomunikacijsko in informacijsko opremo za zagotavljanje ustrezne ravni informacijske varnosti. Za sofinanciranje gradnje transformatorskih postaj srednje/nizkonapetostnega in nizkonapetostnega omrežja letos pristopajo k projektu Načrt za okrevanje in odpornost, prav tako pa se bodo za pridobivanje investicijskih sredstev prijavili na projekt REPower EU in program Sklad za modernizacijo.
Elektro Ljubljana ima v lasti distribucijsko omrežje v osrednji in jugovzhodni Sloveniji na 6166 km2 velikem območju, na katerem upravlja 31 RTP 110/20/10 kV, 19 razdelilnih postaj, 5698 transformatorskih postaj ter 17.470,40 kilometra srednjenapetostnih in nizkonapetostnih vodov, na katere je priključenih 353.337 uporabnikov električne energije, kar je 0,8 odstotka več kot v letu 2022. V zadnjih petih letih so za zagotavljanje robustnosti in zanesljivosti omrežja ter izpolnjevanje ciljev zelenega prehoda povečali dolžino srednjenapetostnih kablovodov za 253 kilometrov in zmanjšali dolžino srednjenapetostnih nadzemnih vodov za 140 kilometrov ter povečali dolžino nizkonapetostnih kablovodov za 384 kilometrov in zmanjšali dolžino nizkonapetostnih nadzemnih vodov za 135 kilometrov.
VIR - https://www.nas-stik.si/
VIR - https://www.nas-stik.si/
