To je bila osrednja tema današnjega dogodka, ki so ga za podjetja in zainteresirano strokovno javnost organizirali Urad za intelektualno lastnino, Evropski patentni urad in Gospodarska zbornica Slovenije. Sistem naj bi stopil v veljavo aprila prihodnje leto.

Ob tej priložnosti je Slovenijo prvič obiskal aktualni predsednik Evropskega patentnega urada António Campinos, ki se je pred dogodkom sestal tudi z ministrom za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjažem Hanom. Razpravljala sta o novem enotnemu patentnemu sistemu kot pomembnemu mejniku za evropsko gospodarstvo. »Veseli me, da današnji dogodek in prvi obisk aktualnega predsednika Evropskega patentnega urada sovpadata z 20. obletnico članstva Slovenije v Evropski patentni organizaciji. Slovensko gospodarstvo je izvozno naravnano in tesno vpeto v evropsko gospodarstvo. Slovenska podjetja bodo zato lahko le z inovativnostjo in ustreznim varovanjem svoje intelektualne lastnine ostala ali postala konkurenčna ter kot taka pomemben partner subjektom mednarodnih gospodarstev. Enotni patentni sistem je pomemben korak v smeri krepitve enotnega evropskega trga in dviga konkurenčnosti na svetovnem trgu," je dejal minister Han.

Današnja predstavitev novega enotnega patentnega sistema je bila prva v nizu predstavitev v državah, ki sodelujejo v novem sistemu. Direktorica Urada za intelektualno lastnino mag. Karin Žvokelj je v uvodnem nagovoru dejala, da »za razvoj inovativnosti in kreativnosti, ki sodita med glavne dejavnike gospodarskega razvoja, nujno potrebujemo dobro delujoč in uravnotežen sistem varstva intelektualne lastnine.« Izpostavila je, da »je v tem okviru še posebej pomembno patentno varstvo izumov, ki vpliva na uspešnost trženja inovacij.« K temu bo po njenem mnenju pomembno prispeval tudi nov evropski patent z enotnim učinkom. »Ta sistem prinaša nove možnosti za cenejšo, hitrejšo in enostavnejšo pridobitev enotnega patentnega varstva  v več evropskih državah hkrati. Enotno sodišče za patente pa bo omogočilo hitrejše reševanje patentnih sporov in vzpostavilo enotno sodno prakso,« je še dodala.

Predsednik Evropskega patentnega urada António Campinos je v uvodnem govoru poudaril pomen novega sistema za spodbujanje izumiteljske dejavnosti v Evropi: "Novi enotni patent in enotno sodišče za patente bosta na široko odprla vrata manj zastopanim skupinam, od katerih je v veliki meri odvisna prihodnost evropske blaginje. To bomo dosegli s krepitvijo in dopolnitvijo obstoječega centraliziranega evropskega sistema podeljevanja patentov. Z odstranitvijo birokratskih in finančnih zidov bomo podjetjem dali kisik, da bodo lahko samozavestno vstopila na trg EU."

Na dogodku sta udeležence nagovorila tudi državni sekretar Matevž Frangež in generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije mag. Aleš Cantarutti. Jernej Salecl, generalni direktor Direktorata za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo je predstavil inovacijski ekosistem v Sloveniji in poudaril pomembnost dodatnih vlaganj v raziskave in razvoj, saj so dobra naložba za državo.

Svoj pogled na pomen intelektualne lastnine je kot predstavnik mladih inovatorjev predstavil študent in podjetnik Jakob Sadar, ustanovitelj in izvršni direktor podjetja OPS Technologies, ki se je dotaknil tudi nekaterih težav, s katerimi se soočajo mladi inovatorji.

Strokovnjaka iz Evropskega patentnega urada sta nato udeležencem podrobno predstavila glavne značilnosti novega enotnega patentnega sistema, odgovarjala pa sta tudi na vprašanja številnih udeležencev dogodka. Jana Lovšin, vodja Službe za evropske zadeve in mednarodno sodelovanje na Ministrstvu za pravosodje, je predstavila lokalni oddelek Enotnega sodišča za patente in Center za arbitražo in mediacijo za patente, ki bo imel sedeža v Ljubljani in Lizboni.

Za udeležence pa je bila posebej zanimiva panelna razprava v drugem delu dogodka, kjer so govorci prednosti enotnega patentnega sistema obravnavali z vidika raziskovalnih institucij, inovativnih podjetij in zastopnikov za pravice intelektualne lastnine.

Trenutno se lahko izum v Evropi zavaruje z nacionalnim ali evropskim patentom. Evropski patentni urad kot osrednji organ preizkusi prijave za evropske patente, kar izumiteljem prihrani stroške v primerjavi z več vzporednimi nacionalnimi patentnimi prijavami in hkrati zagotavlja visoko kakovost podeljenih evropskih patentov. Podeljeni evropski patent je sveženj nacionalnih patentov.

Evropski patent z enotnim učinkom, ki bo začel veljati predvidoma aprila 2023, pa je evropski patent, ki na zahtevo imetnika patenta in z vložitvijo enega samega zahtevka lahko pridobi enotni učinek na celotnem ozemlju sodelujočih držav članic Evropske unije. To pomeni privlačno alternativo nacionalnim potrditvam v državah članicah, ki sodelujejo v novem sistemu. 

Evropski patent z enotnim učinkom bo na začetku veljal v 17 državah (Avstrija, Belgija, Bolgarija, Danska, Estonija, Finska, Francija, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Slovenija, Švedska), kasneje se lahko pridružijo še ostale države članice okrepljenega sodelovanja (Ciper, Češka, Grčija, Madžarska, Irska, Poljska, Romunija in Slovaška). Španija in Hrvaška sta edini državi članici EU, ko o pristopu zaenkrat ne razmišljata.

VIR: MGRT